| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Dynamics of capillary lactate levels in patients with out-of-hospital cardiac arrest
Vitka Vujanović, Vesna Borovnik Lesjak, Dušan Mekiš, Matej Strnad, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Objectives: An effective strategy for cardiopulmonary resuscitation should be based on tissue perfusion. Our primary aim was to determine the association between capillary lactate values and initial rhythm as well as the probability of the return of spontaneous circulation in out-of-hospital cardiac arrest patients. Materials and Methods: This prospective observational cohort study included all patients with non-traumatic out-of-hospital cardiac arrest, older than 18 years, resuscitated by a prehospital emergency medical team between April 2020 and June 2021. Capillary lactate samples were collected at the time of arrival and every 10 min after the first measurement until the time of the return of spontaneous circulation (ROSC) or, if ROSC was not achieved, at the time of declaring death on the scene. Results: In total, 83 patients were enrolled in the study. ROSC was achieved in 28 patients (33.7%), 21 were admitted to hospital (26.3%), and 6 (7.23%) of them were discharged from hospital. At discharge, all patients had Cerebral Performance Category Scale 1 or 2. Initial capillary lactate values were significantly higher in patients with a non-shockable rhythm compared to the group with a shockable rhythm (9.19 ± 4.6 versus 6.43 ± 3.81; p = 0.037). A significant difference also persisted in a second value taken 10 min after the initial value (10.03 ± 5,19 versus 5.18 ± 3.47; p = 0.019). Capillary lactate values were higher in the ROSC group and non-ROSC group at the time of restored circulation (11.10 ± 6.59 and 6.77 ± 4.23, respectively; p = 0.047). Conclusions: Capillary lactate values are significantly higher in patients with a non-shockable first rhythm in out-of-hospital cardiac arrest (OHCA). There is also a significantly different rise in capillary lactate levels in patients with ROSC.
Ključne besede: cardiopulmonary resuscitation, out-of-hospital cardiac arrest, lactate, return of spontaneous circulation
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledov
Aleksandra Lesjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize. Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo. Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije. Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Ključne besede: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Učenje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja ter odnos do oživljanja pri osnovnošolcih
Vesna Borovnik Lesjak, 2023, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Izobraževanje osnovnošolcev o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) je lahko učinkovito, relativno enostavno in ključno za razširjanje poznavanja TPO med laično javnost. Le to je ključno za preživetje žrtev nenadnega srčnega zastoja izven bonišnice, ki ostaja kljub napredku medicine nizko. Namen te raziskave je bil na podlagi podatkov, pridobljenih z zanesljivimi merilnimi instrumenti, predlagati učinkovite modele poučevanja osnovnošolcev, da bi s tem olajšali umestitev tečajev TPO in AED v redne šolske programe. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 783 sedmo- in devetošolcev mariborskih osnovnih šol. Izvedli smo tečaj TPO in AED, ki je zajemal eno šolsko uro interaktivnega predavanja in eno šolsko uro praktične vadbe na lutkah. Razvili smo vprašalnike za preverjanje znanja o TPO in AED, o odnosu do TPO in AED ter o nameri izvajanja TPO in AED. Znanje smo preverjali pred tečajem in po njem (takoj, po 5 mesecih in po 2 letih); odnos in namero pa pred tečajem in po njem. V preverjanje srednjeročne retence znanja in veščin je bilo vključenih 116 učencev, dolgoročne retence znanja po 2 letih pa 96 učencev. V primerjavo z drugimi tečaji je bilo vključenih 148 učencev iz dveh drugih šol iz drugih krajev. Za preverjanje praktičnih veščin smo uporabili prirejen Cardiffov vprašalnik o TPO in AED in didaktične lutke (Little Anne QCPR, Laerdal Medical, Stavanger, Norway). Rezultati: Vsi vprašalniki so bili validirani za uporabo med osnovnošolci. Izboljšanje znanja takoj po tečaju je bilo znatno (83 % v primerjavi s 60 % pred tečajem), po petih mesecih in po dveh letih pa je značilno upadlo (73 % in 75 %), vendar je ostalo značilno boljše kot pred tečajem (p<0,001). Uspešnost izvajanja praktičnih veščin po petih mesecih je bila okoli 60 %. Končni model obnašanja je bil sestavljen iz treh teoretičnih konstruktov: samozavesti, pozitivne motivacije in amotivacije. Samozavest je imela največji vpliv na namero dejanskega izvajanja TPO in AED, pozitivna motivacija pa je bila močno povezana s samozavestjo. Pri primerjavi z drugimi tečaji je populacija učencev na slovenjgraškem tečaju izstopala z značilno boljšimi rezultati na testu znanja pred tečajem in po njem . Namera nudenja TPO in AED pa je bila po tečaju značilno višja med mariborskimi osnovnošolci v primerjavi z ostalima populacijama. Zaključek: Razviti instrumenti se lahko uporabijo za zanesljivo oceno uspešnosti tečajev TPO in AED na podlagi meritev spremembe znanja po tečaju ter vpliva tečaja na dejansko namero ukrepanja med osnovnošolci. Ugotovili smo, da odnos do TPO in AED ni tako kompleksen, kot smo predvidevali, kar oljaša delo inštruktorjem, saj poznavanje določenih konstruktov obnašanja ni bistveno. Najpomembnejši vpliv na namero za izvajanje TPO in AED ima samozavest, na katero lahko vplivamo z vsemi oblikami pozitivne motivacije. Zanesljivi podatki, zbrani z validiranimi instrumenti, se tako lahko predstavijo ustreznim institucijam za spodbuditev učinkovite vključitve tečajev TPO in AED med obvezne šolske vsebine.
Ključne besede: Avtomatski zunanji defibrilator, izvenbolnišnični srčni zastoj, osnovnošolci, poučevanje, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 274; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenci
Valerija Sikole, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Po vsem svetu primanjkuje medicinskih sester, saj izkušene zapuščajo delovno mesto zaradi nezadovoljstva pri delu. Ker je potreba po kadru in zapolnitvi prostih delovnih mest vse večja, je bilo veliko medicinskih sester začetnic primoranih opravljati delo na zahtevnejših oddelkih brez ustreznega predhodnega usposabljanja, kar predstavlja tveganje za pojav neželenih dogodkov. Veliko vlogo pri uvajanju imajo klinični mentorji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Pridobivanje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 106 anketiranih. Statistično obdelavo podatkov smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Ugotovili smo, da je za uspešno uvajanje novozaposlenih pomembno, da je izdelan načrt uvajanja, s katerim se časovno spremlja napredek (M = 4,21, SD = 0,765). Pomembno vlogo pri uvajanju ima mentor, ki mora biti izkušena, spoštljiva, potrpežljiva, odgovorna in empatična oseba (M = 4,62, SD = 0,609). Novozaposleni so mnenja, da z mentorjem glede na njihova pričakovanja preživijo premalo časa (M = 3,23, SD = 1,173), posledično pa večino znanja in izkušenj pridobijo od drugih sodelavcev (M = 4,31, SD = 0,735). Razprava in sklep: V urgentnih centrih po Sloveniji je kar dobro poskrbljeno glede uvajanja novozaposlenih. Za novozaposlene je uvajanje ključnega pomena za njihov obstoj na delovišču in pri gradnji nadalnje kariere. Pomembno je zagotoviti, da se novozaposleni počutijo dobrodošle in sprejete na delovnem mestu.
Ključne besede: uvajanje, novozaposleni, zdravstvena nega, medicinska sestra, urgenca
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 396; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

5.
Učinek adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v prehospitalnem okolju
Marcel Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Srčni zastoj predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi; letno se s srčnim zastojem izven bolnišnice sooča vedno več ljudi. Vzroki za srčni zastoj se razlikujejo glede na starost in populacijo bolnikov. Za preživetje bolnikov je ključno prepoznavanje srčnega zastoja, obveščanje nujne medicinske pomoči, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zdravstvena oskrba po oživljanju. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo s področja učinka adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Ves potek pregleda, iskanja in izbora virov smo prikazali z diagramom po smernicah PRISMA. Rezultati: Na podlagi iskalnega niza smo identificirali 1505 člankov, po pregledu smo jih v končno analizo vključili 12. Najpomembnejše ugotovitve raziskav so pokazale, da je bilo pri pacientih s srčnim zastojem v predbolnišničnem okolju preživetje do odpusta iz bolnišnice večje pri tistih, ki so zgodaj prejeli aplikacijo adrenalina, še posebej v kombinaciji z defibrilacijo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob zgodnji aplikaciji po srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju pozitivno vpliva na kratkoročno preživetje, torej do odpusta iz bolnišnice in na vzpostavitev spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: adrenalin, srčni zastoj, predbolnišnično okolje, preživetje, izid
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 406; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1008,84 KB)

6.
Doživljanje izvajalcev zdravstvene nege ob izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja
Anton Koželj, 2023, doktorska disertacija

Opis: Reanimacijski postopki spadajo med ene izmed najbolj stresnih intervencij v urgentni medicini. Diplomanti zdravstvene nege, ki pri teh postopkih sodelujejo, so zaradi omenjenega izpostavljeni določenim stresorjem, ki bolj ali manj učinkujejo nanje. Namen doktorske disertacije je ugotoviti vrste in nivo stresorjev, ki jih doživljajo diplomanti zdravstvene nege ob in po sodelovanju v reanimacijskih postopkih.
Ključne besede: diplomanti zdravstvene nege, urgentna medicina, doživljanje oživljanja, stres, čustva.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

7.
Ocenjevanje bolečine pri pacientih v urgentnih centrih
Uroš Vidmar, 2023, magistrsko delo

Opis: Bolečina je najbolj pogost simptom pri pacientih v urgentnih centrih. Uporaba ocenjevalnih lestvic omogoča zdravstvenim delavcem, da ocenjujejo bolečine pri pacientih in da se odločajo o nadaljnjih aktivnostih v okviru procesa zdravstvene nege. Na podlagi pregleda literature smo želeli ugotoviti, katere ocenjevalne lestvice so najpogosteje uporabljene v urgentnih centrih.
Ključne besede: bolečina, ocenjevanje bolečine, urgentni center
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 462; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Primerjava ročnega in avtomatskega merjenja frekvence dihanja s pomočjo signala ekg elektrod
Alex Trojnar, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Frekvenca dihanja je ključni fiziološki parameter, ki se uporablja v številnih kliničnih okoljih. Kljub njegovi diagnostični in prognostični vrednosti se še vedno pogosto meri z ročnim štetjem frekvence dihanja. V zadnjem času je velik pomen v kliničnem okolju dobila metoda, s katero popolnoma neinvazivno preko signalov elektrokardiograma oziroma njegovih elektrod spremljamo frekvence dihanja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo z metodo opazovanja. S pomočjo zbranih podatkov iz kliničnega okolja, smo naredili opazovalno študijo. Za izvedbo raziskovalne naloge smo uporabili neslučajnostni namenski vzorec, ki je zajemal 150 pacientov, starejših od 18 let, ki so bili priključeni na EKG monitoring. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 pacientov, pri čemer je analiza meritev frekvence dihanja pokazala razlike med izmerjenimi vrednostmi brez EKG monitorja (19,89 vdiha na minuto) in z EKG monitorjem (19,99 vdihov na minuto). Statistična primerjava razlik med izmerjeno frekvenco dihanja brez in z EKG monitorjem ni pokazala statistično pomembnih razlik. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da je natančnost merjenja frekvence dihanja ključnega pomena pri kliničnem delu. Glede na rezultate študije menimo, da je spremljanje frekvence dihanja ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju bolezni in napredovanju zdravstvenega stanja pacientov. Zato si želimo, da bi se zdravstveni delavci lahko zanesli na aparate, ki omogočajo natančno in zanesljivo merjenje frekvence dihanja.
Ključne besede: dihanje, frekvenca dihanja, EKG, monitoring
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Association between triage nurses' job satisfaction and professional capability: results of a mixed-method study
Urška Fekonja, Matej Strnad, Zvonka Fekonja, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Aim This study aims to examine factors related to the job satisfaction of triaging nurses and their professional capability in the clinical setting. Background Triage is a complex process that relies on making decisions in favour of the patient and his treatment. The professional capability of a triaging nurse is an important psychological construct of job satisfaction. Methods The study used a mixed-method methodology, with data collection based on an explanatory research design. The research instrument in the quantitative part was a survey questionnaire, and in the qualitative part, a semi-structured interview. The results were integrated using the ‘Pillar Integration Process’. Results There are significant relationships between professional capability and job satisfaction. Six main topics were exposed: characteristics and traits, work organization, safety is the key, burdening circumstances, capability and self-evaluation. Conclusion Professional capability is associated with job satisfaction. The necessary managerial changes should be made to achieve job satisfaction and develop professional competence while focusing on already trained and competent triage nurses, as satisfied triage nurses will stay longer in the institution. Implications for Nursing Management The manager's job is to be aware of the level of job satisfaction, take care to develop their employee's professional capability and take action in case of disrupted balance.
Ključne besede: emergency, job satisfaction, joint display, nurse, professional capability, triage
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (331,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Pomen umetnega dihanja za preživetje osebe, ki ne kaže znakov življenja
Nika Strnad, 2023, diplomsko delo

Opis: Pristopi k oživljanju se lahko razlikujejo glede na reševalca, žrtev ter razpoložljive vire. Razmerje med stisi prsnega koša in vpihi je 30 : 2. V zadnjih 20 letih se je pokazalo, da so vpihi pomembni za zagotavljanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida, a ne tako kot stisi prsnega koša. Menimo, da je potrebno raziskati, kar se da veliko virov, da bi lahko dobili odgovor glede pomembnosti oživljanja brez umetnega dihanja in njegovega vpliva na možnosti preživetje bolnika.
Ključne besede: umetno dihanje, preživetje, osebe brez znakov življenja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (638,02 KB)

Iskanje izvedeno v 6.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici