| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 171
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19
Jana Vizjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: od marca 2020 je razglašena pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, ki se širi po aerogeni poti. Pandemijo lahko obvladujemo s strogimi ukrepi, kot so: omejevanje socialnih stikov, nošenje maske in razkuževanje rok, kar ima velik vpliv na duševno zdravje mladostnikov. Metode: s pomočjo diagrama PRISMA smo prikazali postopek izbora relevantne literature s področja duševnega zdravja mladostnikov v času pandemije COVID-19. S pomočjo tematske analize smo analizirali 12 znanstvenih člankov, ki so bili napisani v obdobju od decembra 2019 do oktobra 2021. Rezultati: rezultati raziskav kažejo, da se je duševno zdravje mladostnikov v času pandemije COVID-19 poslabšalo. Najpogosteje poročajo o simptomih anksioznosti, depresivnosti, osamljenosti, stresu, nespečnosti, vedenjskih in odnosnih težavah. Razprava in sklep: rizični dejavniki za razvoj in povečanje psihičnih težav mladostnikov v času pandemije COVID-19 so predhodne težave z duševnim zdravjem, ženski spol, enostarševska družina, nizek dohodek družine mladostnika in učne težave. Nadalje predlagamo dodatno pozornost raziskovalcev pri preverjanju korelacij med različnimi sociodemografskimi spremenljivkami in duševnim zdravjem mladostnikov v času pandemije COVID-19, ter več longitudinalnih študij za razumevanje medsebojnih vplivov med psihološkimi konstrukti pri mladostnikih v času pandemije COVID-19.
Ključne besede: mladostništvo, psihične težave, epidemija, koronavirus.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 221; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Ozaveščenost starejših v pomurju o temeljnih postopkih oživljanja in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Barbara Topić, 2022, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test. Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe. Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Ključne besede: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 154; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
Delo na daljavo kot redna oblika dela in motivacija zaposlenih
Mirana Sinanović, 2022, magistrsko delo

Opis: Motivacija vpliva na vedenje posameznikov, med drugim tudi na njihovo delovno uspešnost. Namen dela je, med drugim, opredeliti delo na daljavo, motivacijo in dejavnike, ki vplivajo nanjo, s pomočjo motivacijskih teorij, preučiti motivacijo zaposlenih s področja socialnega varstva pri pri delu od doma in možne strategije motiviranja. Poleg tega je bil namen ugotoviti razlike med motivacijo glede na lokacijo dela in njen vpliv na delovno uspešnost zaposlenih.
Ključne besede: Delo na daljavo, motivacija, teorija dveh faktorjev, teorija pričakovanj, Covid-19.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 143; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
Kakovost življenja otrok, ki jecljajo
Valentina Čeh, 2022, diplomsko delo

Opis: Jecljanje je komunikacijska motnja, povezana s številnimi psihološkimi in socialnimi stiskami. Otroka postavi pred nove in stresne situacije, predvsem v komunikaciji se jih veliko dojema kot neučinkovite govorce, zato se socialno oddaljijo. Starši lahko zaznajo vpliv jecljanja v smislu vedenja, kjer se otroci borijo s čustveno nestabilnostjo, zmedenostjo, tesnobo, obupom in razočaranjem, vse to pa vpliva na njihovo kakovost življenja v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja otrok, ki jecljajo.
Ključne besede: Jecljanje, pediatrična zdravstvena nega, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (618,43 KB)

5.
Stigmatizacija mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem s strani študentov
Teja Širovnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samopoškodovalno vedenje se pogosto pojavlja v današnjem času, predvsem pri mladostnikih. Je tema, o kateri se ne govori dovolj, kar privede do pojava stigme do oseb, ki se tega dejanja poslužujejo, in sicer tako s strani splošne populacije kot tudi s strani zdravstvenih delavcev. Odklonilno vedenje zdravstvenih delavcev ima močan vpliv na mladostnike, ki se samopoškodujejo, saj to pogosto privede do tega , da si le-ti ne poiščejo potrebno pomoči. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela v teoretičnem delu, podatke za raziskavo pa smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo študente zdravstvenih ved ter študente drugih študijskih smeri UM. Rezultati: V anketi je sodelovalo 139 študentov od tega 57 % študentov obiskuje študijsko smer zdravstvenih ved, 43 % študentov pa obiskuje kakšno drugo smer študija. Ugotovili smo, da bi se mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem namerno skušalo izogibati 9 % študentov zdravstvene nege ter 16 % študentov drugih študijskih smeri. Razprava in sklep: V raziskavi smo ugotovili, da je odnos študentov zdravstvenih ved nekoliko boljši do tistih mladostnikov, ki se samopoškodujejo, kot s strani študentov drugih ved. Prav tako smo ugotovili, da so študentje moškega spola bolj nagnjeni k stigmatiziranju mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Menimo, da bi se o samopoškodovanju bilo potrebno več pogovarjat in da bi se moralo opraviti več raziskav na to temo.
Ključne besede: samopoškodovanje, stigmatizacija, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 234; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (486,10 KB)

6.
POSLEDICE PRISILNE IN NEPRAVILNE DRŽE PRI REŠEVALCIH V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Adis Islamović, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zaradi visoke stopnje tveganja so zdravstveni reševalci/reševalke izpostavljeni številnim tveganjem, ki lahko dolgoročno vplivajo na zdravje lokomotornega sistema. Največji problem je prenašanje bremen. Zdravstveni reševalci/reševalke opravljajo svoje delo v različnih in težkih ergonomskih okoliščinah, zato so tudi možnosti poškodb večje kot na drugih deloviščih v zdravstvu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšne posledice ima prisilna in nepravilna drža pri vsakdanjem delu reševalcev/reševalk v nujni medicinski pomoči. Raziskovalne metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah CINHAL, MEDLINE, Springer link, Web of Science in Google Scholar. Potek iskanja je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov. Pri analizi smo ugotovili, da raziskave dokazujejo visoko tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj in pogoste poškodbe kot posledice udarcev ali padcev med izvajanjem zdravstvenonegovalnih postopkov in posegov v reševalnem avtomobilu. Raziskave opozarjajo tudi na pomembnost samozaščitnega vedenja zdravstvenih reševalcev/reševalk in ureditve delovnega prostora v reševalnem avtomobilu. Razprava in sklep: Upoštevanje ergonomije pri opravljanju dela in zavedanje posledic nepravilne in prisilne drže lahko pomembno vplivata na zdravje, zadovoljstvo in počutje. Zato je treba spodbujati delodajalce k uporabi najnovejših pripomočkov, ki so potrebni pri vsakdanjem delu.
Ključne besede: zdravstveni reševalci, prisilna drža, nepravilna drža, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 312; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Pomen timskega dela v času COVID-19 epidemije
Jožica Trstenjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: V času epidemije COVID-19 so posebno pripravljenost morali izkazati socialno varstveni zavodi. Zaradi pojava nove nalezljive bolezni so bile spremembe organizacije dela in stiske zaposlenih v ustanovah, kjer delajo z ranljivo populacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju, zelo velike. V teh ustanovah je bila v tem obdobju izrednega pomena uspešnost spoprijemanja z vsemi novostmi odvisna od dobre organiziranosti in timskega sodelovanja vodilnih zaposlenih, in vodstva z zaposlenimi. Metode: V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne in sklepne statistike, statistično smo jih obdelali s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS ter rezultate prikazali s pomočjo tabel in grafov. Preizkus statistične značilnosti razlik med skupinama vodij in ostalih zaposlenih v njihovi oceni timskega dela (RV1) smo opravili s pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa. Z χ2 preizkusom hipoteze enake verjetnosti smo preverjali, ali med odgovori anketirancev na vprašanje o pomembnosti prispevka posameznega dejavnika h učinkovitemu timskemu delu zaposlenih (RV2) kateri prevladuje. Odgovore anketirancev na vprašanja odprtega tipa smo analizirali s kvalitativno analizo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je bilo za zaposlene v času epidemije timsko delo izrednega pomena. Izpostavili so ključne dejavnike za uspešno timsko delo. Izkazalo se je tudi, da se vodje in ostali zaposleni razlikujejo v oceni timskega dela v ustanovi. Diskusija in zaključek: Zavedanje vodij in zaposlenih o pomenu timskega dela na vseh področjih je ključno za uspešno delovanje, sodelovanje in premagovanje stisk ob pojavu koronavirusne bolezni.
Ključne besede: pandemija, medsebojni odnosi, koronavirusna bolezen, socialno varstvena ustanova
Objavljeno v DKUM: 07.02.2022; Ogledov: 315; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
Kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s cistično fibrozo
Laura Gregorinčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cistična fibroza je multisistemska bolezen, za katero so v preteklosti umirali otroci in mladostniki, v zadnjih 20 letih pa se je zaradi uporabe presejalnih orodij za prepoznavanje CF ter vse večjih možnosti terapij življenjska doba podaljšala. Multidisciplinarna obravnava in holistični pristop pozitivno vplivata na psihofizični in socialni razvoj otroka oz. mladostnika, da se laže sooči z negativnimi posledicami, ki jih pušča bolezen. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s CF s psihofizičnega in socialnega vidika. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature obravnavane teme. V tabelah smo predstavili karakteristike identificiranih relevantnih virov, ki smo jih izbrali in prikazali skozi PRISMO. Kot orodje za kritično oceno člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov, na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z analizo izbranih znanstvenih spoznanj. Rezultati: Po kritični oceni 10 člankov smo ugotovili, da je zaradi presejalnih testov novorojenčkov in naprednega zdravljenja življenje bolnikov daljše, kvaliteta življenja boljša. V adolescenci lahko pride do depresije, anksioznosti in strahu pri spopadanju z boleznijo, vendar podpora družine in sovrstnikov pozitivno vpliva na obvladovanje bolezni. Še vedno pa manjkajo strategije z bolj natančnimi usmeritvami glede zdravljenja in tega, kako se lahko bolniki še laže soočijo s simptomi bolezni. Pri tem imata glavno vlogo pozitivna naravnanost in holističen pristop. Diskusija in zaključek: Pozitivno družinsko okolje, dinamika in holističen pristop pozitivno vplivajo k optimalnemu zdravljenju otrok in mladostnikov s CF. Narejenih je veliko pozitivnih premikov, ki vodijo v izboljšano kvaliteto življenja.
Ključne besede: cistična fibroza, psihofizično zdravje, otroci in mladostniki, kronična bolezen, pljučna funkcija
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 291; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
Vpliv alkoholizma staršev na duševno blagostanje mladostnikov
Jana Kladnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Na milijone otrok tiho doživlja stres ter socialne, psihološke, ekonomske in pravne posledice, zaradi alkoholizma staršev – predvsem, ko stopijo v fazo mladostništva. Namen raziskave je preučiti in ugotoviti, kakšne učinke ima alkoholizem staršev na duševno blagostanje mladostnika.
Ključne besede: alkohol, starši, mentalno zdravje, mladostnik
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 326; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (643,39 KB)

10.
Vpliv delovnega okolja in delovnih obremenitev na mišično-skeletni sistem pri zaposlenih v sterilizaciji
Tess Repič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ergonomija je proces oblikovanja ali razporeditve delovnih mest, delovne opreme in sistemov, tako da ustrezajo ljudem, ki delo opravljajo. Delovno okolje vpliva na kakovost dela, zadovoljstvo in zdravje zaposlenih. Zdravstveno osebje, zaposleno v enoti za sterilizacijo, je stalno izpostavljeno fizičnim, kemičnim in biološkim tveganjem, poleg dela v fizičnem okolju, ki je na trenutke neugodno. Vse to lahko privede do težav mišično-skeletnega sistema. Zato je oblikovanje delovnega mesta, poznavanje okoljskih tveganj ter preprečevanje nesreč v sterilizaciji ključnega pomena. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo s pripravljenim anketnim vprašalnikom za zaposlene v enoti za sterilizacijo, s katerimi smo pridobili informacije o težavah, povezanih z mišično-skeletnim sistemom pri zaposlenih. V drugem delu raziskave pa je uporabljena ergonomska ocenjevalna metoda REBA, s katero smo pridobili ocene tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih v enoti za sterilizacijo. Rezultati: Z analizo podatkov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da je kar 69 % anketirancev v preteklem letu imelo težave oz. bolečine v vratu, več kot polovica je tudi imela bolečine v ramenih, kar 81 % anketirancev pa je v preteklih 12 mesecih občutilo nelagodje oz. bolečino v križu. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo metode REBA, sodi delo v sterilizaciji v srednje tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da imata narava dela in delovno okolje v sterilizaciji velik vpliv na razvoj mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi zajemale vsa področja ergonomije v delovnem okolju v enotah za sterilizacijo.
Ključne besede: Enota za sterilizacija, mišično-skeletna obolenja, metoda REBA, delovno okolje.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici