| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 155
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, master's thesis

Abstract: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Keywords: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Published: 04.06.2021; Views: 145; Downloads: 44
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
Podpora družine mladostniku z downovim sindromom
Ana Sešel, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Družinske skupnosti, ki imajo v svoji sredi člana z Downovim sindromom, se v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi izzivi. Otrok in kasneje mladostnik z Downovim sindromom za svoj optimalen razvoj potrebuje ustrezno podporo, pomoč in vzpodbudo, v prvi vrsti s strani najožjih družinskih članov. Namen zaključnega dela je predstaviti Downov sindrom in skozi intervjuje ugotoviti, kakšna je stopnja podpore, ki jo je mladostnik s to diagnozo deležen s strani svoje družine. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo dela. Pri teoretičnem delu smo uporabili opisno metodo dela ter iskali in analizirali znanstvene in strokovne vire, za zbiranje podatkov pa smo uporabili tehniko intervjuja. Ugotovili smo, da mladostnik z Downovim sindromom potrebuje veliko več podpore pri opravljanju življenjskih aktivnosti kot mladostnik brez omenjene bolezni. Po analizi treh intervjujev smo izpostavili proste kode, ki smo jih razvrstili v 82 podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da mladostnik z Downovim sindromom s strani svoje družine potrebuje podporo pri vsakdanjih opravilih, zlasti tistih, ki zahtevajo uporabo fine motorike, in da so pomanjkanje informacij, nejasna navodila ter neodgovorjena vprašanja le nekatere izmed težav, s katerimi se srečujejo družine, ki želijo svojim otrokom z Downovim sindromom zagotoviti ustrezno podporo. Stopnja podpore, ki jo je deležen mladostnik z Downovim sindromom, je precej individualno pogojena z njegovo stopnjo samostojnosti. Pomembno je, da družine prejmejo dovolj ustreznega znanja in navodil, kako pomagati in podpreti takega otroka.
Keywords: Downov sindrom, značilnosti Downovega sindroma, podpora mladostniku z Downovim sindromom
Published: 09.03.2021; Views: 153; Downloads: 71
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
Zdravstvene težave patronažnih medicinskih sester, povezane z (ne)uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov
Nina Vanček, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Patronažne medicinske sestre sodijo v skupino zdravstvenih delavcev, ki jih pogosteje prizadenejo kostno-mišična obolenja. Svoje delo najpogosteje opravljajo v prisiljeni drži, kar predstavlja večjo obremenitev hrbtenice. Njihovo delovno okolje jim večkrat ne omogoča upoštevanja ergonomskih načel, zato so pri oskrbi pacienta v domačem okolju potrebne prilagoditve. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V ta namen smo uporabili validiran anketni vprašalnik, povzet po doktorski disertaciji Oblikovanje standardov v zdravstveni negi z upoštevanjem načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice. Anketirali smo 50 patronažnih medicinskih sester iz petih zdravstvenih zavodov severovzhodne Slovenije. Dobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS Statisics in jih predstavili v tabelah s frekvencami in odstotki. Hipotezi smo preverili z binomskim testom in Spearmanovim koeficientom korelacije. Rezultati: Večina žensk, ki so zaposlene v patronažni službi, je zadovoljnih s svojim delom. Včasih občutijo izčrpanost, vzrok za to pa pripisujejo povečanemu številu obravnavanih pacientov. Ob tem velikokrat občutijo bolečine v hrbtenici, a se jih večina bolniškega staleža ali medikamentozne terapije ne poslužuje. Preventivne vaje za hrbtenico le redko izvajajo. V večini poznajo ergonomsko tehnične pripomočke (ETP) in jih uporabljajo, kadar so le-ti na voljo. Razprava in sklep: Težave s hrbtenico so velik zdravstveni problem pri medicinskih sestrah. Z uporabo ETP, rednim gibanjem in izogibanjem stresu lahko pripomoremo k zmanjšanju teh težav. To posledično privede do kakovostnejšega življenja, večjega zadovoljstva na delovnem mestu ter boljših medsebojnih odnosov.
Keywords: ergonomsko tehnični pripomočki, patronažna služba, kostno-mišična obolenja
Published: 10.02.2021; Views: 153; Downloads: 48
.pdf Full text (1,55 MB)

4.
Mnenje strašev, kdaj prenehati z dojenjem
Tanja Leva, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Uvod: Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je sestavljeno iz sestavin, ki so popolnoma prilagojene za rast in razvoj dojenčka. SZO priporoča, da se otroci dojijo izključno do 6. meseca starosti in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljujejo do 2. leta ali še dlje, če to ustreza materi in otroku. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 274 anketirancev, ki imajo vsaj enega otroka. Rezultate smo analizirali s programom IBM SPSS 24.0 ter jih uredili in prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word, v obliki tabel in grafikonov Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina mater svoje otroke doji (98 %), vendar se ob odpustu iz porodnišnice izključno doji 68,6 % otrok. Starši imajo različna mnenja, kako dolgo dojiti otroka. Največkrat je prevladoval odgovor do 1. leta – to meni več kot polovica staršev (53,9 %). Nekaj staršev meni do 2. leta (22,4 %) in do 6. meseca (14,1 %). Razprava in sklep: Dojenje zahteva veliko spretnosti in znanja. Kljub številnim težavam, ki se pojavijo, morajo matere pri tem vztrajati. Imeti morajo podporo partnerja in družine. Veliko žensk je še vedno premalo informiranih in posledično zaradi tega tudi hitreje preneha z dojenjem, kot bi lahko sicer.
Keywords: dojenje, prenehanje dojenja, dejavniki, težave, dojenje v Sloveniji
Published: 24.12.2020; Views: 265; Downloads: 51
.pdf Full text (536,59 KB)

5.
Uporaba metode REBA pri ergonomskem ocenjevanju dela medicinske sestre
Tara Šimac, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali ergonomsko metodo REBA, za analizo delovnega mesta medicinske sestre. Naš namen je bil prikazati uporabnost ergonomske metode REBA – pri ocenjevanju dela medicinske sestre v klinični praksi. Naš cilj je bil analiziranje delovnega mesta medicinske sestre z omenjeno metodo ter ugotavljanje uporabnosti le-te v klinični praksi. Metode: Pri opazovanju dela medicinskih sester, smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik in strukturirano opazovalno metodo REBA. Z ergonomsko metodo smo želeli oceniti delo medicinske sestre. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je pri delu medicinskih sester najbolj obremenjen del telesa – spodnji del rok. Ugotovili smo, da so tehniki zdravstvene nege najbolj podvrženi ergonomskim nepravilnostim. Lahko potrdimo, da je ergonomska metoda REBA uporabna za ocenjevanje v klinični praksi. Razprava in sklep: Priporočamo več raziskav z ergonomsko metodo REBA v klinični praksi. Rezultati bi bili v pomoč pri ukrepih preprečevanja mišično-skeletnih obolenj zaradi nepravilne drže medicinskih sester. Zdravstvene ustanove bi morale medicinskim sestram zagotoviti ergonomske pripomočke, za lažje premikanje pacientov ter izvajanje negovalnih intervencij.
Keywords: metoda REBA, ergonomija, medicinska sestra, klinična praksa
Published: 03.12.2020; Views: 345; Downloads: 155
.pdf Full text (1003,83 KB)

6.
Vpliv travmatičnih dogodkov v otroštvu na zdravje v odraslosti
Julija Lozar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: V sodobni družbi zaradi hitrega tempa življenja ljudje pogosto doživljamo stresne situacije. Nekatere prebrodimo, ne da bi o njih sploh premišljevali, druge, bolj travmatične, pa se zasidrajo nekje globoko v naši podzavesti. Kadar se to zgodi v otroštvu, govorimo o travmatični izkušnji, ki lahko posameznika spremlja skozi vse življenje ter pušča posledice na vseh področjih posameznikovega življenja, še posebej na zdravju. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako otroška travmatična izkušnja vpliva na zdravje v odraslosti. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z induktivnim pristopom dela. V raziskavo smo vključili tri strokovnjakinje s področja psihoterapije, sociologije in pedo-psihiatrije, ki se dnevno ukvarjajo z bolniki, ki trpijo za travmatičnimi dogodki iz otroštva. Podatki so bili pridobljeni z metodo individualnega poglobljenega intervjuja in obdelani po procesu analize in sinteze. Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo ugotovili, da travmatična izkušnja iz otroštva neposredno vpliva na zdravje posameznika, ki je travmo doživel. Spremlja ga skozi vsa življenjska obdobja in pušča telesne, psihološke in razvojne posledice na njegovem zdravju. Razprava in sklep: Travmatična izkušnja v otroštvu vpliva na posameznikovo fizično, duševno in socialno življenje tudi v odraslem obdobju. Posamezniki imajo pogosto težave v fizičnem in čustvenem zdravju, saj kažejo odstopanja od splošnih vedenjskih in socialnih norm. Ob zaznani travmi je ustrezno ukrepanje zdravstvenega kadra in pravilno zdravljenje prvo, ki pripomore k pozitivnemu rezultatu obravnave. Slaba izobraženost in preobremenjenost zdravstvenega kadra pa lahko doživljanje travme pri bolniku samo poslabša in poglobi.
Keywords: travma, posledice travmatične izkušnje, zloraba, odraščanje s travmo
Published: 30.10.2020; Views: 247; Downloads: 72
.pdf Full text (492,33 KB)

7.
Pristop k otroku in mladostniku z mejno osebnostno motnjo
Kaja Koštomaj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Mejna osebnostna motnja je kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne čustvena nestabilnost, težave v medosebnih odnosih in nadzoru. Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja diagnosticira pred 18. letom starosti in da se pri mladih nadaljuje v odraslo dobo. Med strokovnjaki je danes mejna osebnostna motnja še vedno najbolj stigmatizirana diagnoza med osebnostnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešilo 80 študentov zaključnih letnikov programa zdravstvene nege in 50 medicinskih sester s področja pediatrije. Podatki so bili analizirani s pomočjo Microsoft Excel ter zaradi lažje berljivosti prikazani v odstotkih. Rezultati: Glede na podane rezultate se znanje zdravstvenih delavcev in študentov bistveno ne razlikuje. Pri pristopu smo lahko zaznali odstopanja v znanju tako zdravstvenih delavcev kot študentov. Večina anketiranih je menilo, da je prav, da bi otroku omogočili vso podporo pri neposrednem komuniciranju, pri izpolnjevanju neposrednih nalog in osebnih odgovornosti. Cilj zdravstvene nege in zdravljenja pa je ravno obraten. Vsi stremimo, da bo otrok oz. mladostnik odrasel v samostojno in odgovorno osebo. Razprava: Kljub temu da rezultate ne moremo posploševati, se nam zdi, da so potrebna dodatna izobraževanja v tej smeri. Če želijo medicinske sestre zagotavljati učinkovito nego, se zdi pomembno, da prejmejo boljšo izobrazbo o otrocih in mladostnikih s to motnjo, pa tudi stalno podporo in nadzor, da bi jim pomagali bolje obvladati to težko razvojno skupino.
Keywords: otroštvo, adolescenca, osebnostna motnja, zdravstvena nega, pristop
Published: 30.10.2020; Views: 235; Downloads: 72
.pdf Full text (1022,87 KB)

8.
Zakon o humanitarnih organizacijah in pripravljenost medicinskih sester za humanitarno delo
Eva Pejić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Nastanek in potrebe po humanitarnih organizacijah so od vedno sovpadale s potrebami ljudi v kriznih situacijah. Začetki segajo predvsem v obdobja vojn, ko je bila potreba po pomoči znatno večja. Zaradi specialnih znanj in empatije, ki je ključna v našem poklicu, se tudi medicinske sestre velikokrat odločijo za vključitev v razne humanitarne organizacije. Namen raziskave je bil ugotoviti pripravljenost medicinskih sester za humanitarno delo ter njihovo vključitev v humanitarne organizacije.
Keywords: humanitarnost, humanitarne organizacije, zgodovina humanitarnih organizacij
Published: 07.10.2020; Views: 148; Downloads: 31
.pdf Full text (426,80 KB)

9.
Osveščenost mladih o dejavnikih tveganja za debelost
Manuela Petek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Zdravje samo ni odsotnost patoloških sprememb zdravja, ampak pomeni dobro psihično in fizično počutje, ki vključuje zmožnost za delo in zdravo samopodobo. Samo zdravje zajema tudi našo neodvisnost, visoko storilnost in, da se »v svoji koži« lepo počutimo; zdrava samopodoba. Žal je zdravje postalo tudi blago, ki se ga da kupiti, in ni več samo vrednota. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za del zaključnega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Pripravljena vprašalnik smo uporabili kot pripomoček za raziskavo. Rezultati: Pri anketnem vprašalniku so sodelovali dijaki srednje zdravstvene šole in študenti fakultete za zdravstvene vede, kjer se vsi izobražujejo za zdravstvene delavce. Analizirali smo pridobljene rezultate in ugotovili, da se mladi zavedajo dejavnikov tveganja za debelost, vendar ne naredijo nič za to, da bi zmanjšali same dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da se osebe z normalnim indeksom telesne mase bolj zavedajo tveganj, ki jih povzroča debelost, saj menimo, da se s samim poznavanjem le teh da preprečiti kasnejša tveganja za razvoj resnejših zapletov. Diskusija: Naš cilj je, da mladi odrastejo v zdravega, zavednega in predvsem odgovornega posameznika. Velik vpliv na to imajo starši, zdravstveni delavci, učitelji, mediji in vsi, ki sovpadajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Keywords: Prekomerna telesna teža, zdrav življenjski slog, mladostniki, zdravje, promocija zdravja
Published: 12.03.2020; Views: 651; Downloads: 164
.pdf Full text (773,23 KB)

10.
Zdravstvena nega otroka s Turnerjevim sindromom
Maja Kolar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Turnerjev sindrom (TS) je kromosomopatija, pri čemer en kromosom X delno ali v celoti manjka, zato je vseh kromosomov samo 45 namesto običajnih 46. Jajčniki deklic brez drugega kromosoma X ne delujejo normalno, zato ne proizvajajo hormonov, ki so potrebni za normalno rast in spolni razvoj. Namen zaključnega dela je predstaviti življenje 14 letne deklice s TS. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, namenjenega staršem deklice s TS in je sestavljen iz odprtega tipa vprašanj. S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima TS velik vpliv tako na vsakdanja opravila obolele deklice, kot tudi na celotno družino. Menimo, da največji oviri pri TS predstavljata nizka rast in neplodnost, vendar se lahko oboje uspešno regulira tako z uporabo rastnega hormona, ki pripomore k višji rasti, kot tudi nove tehnike umetne oploditve z darovanjem jajčnih celic, ki povečujejo možnost spočetja pri osebah z mozaicizmom.
Keywords: Deklice, kromosomopatija, rastni hormon, študija primera, vpliv TS na družino.
Published: 29.01.2020; Views: 589; Downloads: 103
.pdf Full text (826,25 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica