| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 483; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
PREGLED SANKCIJ NA PODROČJU ZATAJITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH
Monika Strauss, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišče diplomskega projekta so davki. Države z davki izpolnjujejo fiskalne, socialne in ekonomske cilje. S plačevanjem davkov omogočamo obstoj in razvoj države, z njimi pa imajo davkoplačevalci obveznosti in tudi privilegije. Zaradi visokih davčnih stopenj in različnih drugih razlogov pride do zatajitev finančnih obveznosti, s katerimi se srečujemo povsod po svetu. Razlikujemo med zakonsko dovoljenim in zakonsko nedovoljenim neplačevanjem davkov. Pri zakonsko nedovoljenem plačevanju davkov obveznosti gre za nepravilno oziroma kaznivo dejanje davkoplačevalcev, ki ostaja dalj časa neodkrito. Zakonsko nedovoljenim zatajitvam finančnih obveznosti sledijo sankcije. V vsaki državi obstajajo razni zakoni, zakoniki ali druge uredbe, ki urejajo to področje. Osrednji problem diplomskega seminarja so razlike v sankcijah, ki za zatajitve finančnih obveznosti obstajajo v različnih državah. V diplomskem projektu opredeljujemo pojem zatajitev finančnih dejavnikov, metode zatajitve finančnih obveznosti in dejavnike, ki vplivajo na pogostost zatajitve. Osredotočamo se na sankcioniranje zatajitev finančnih obveznosti v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Nemčija in Amerika.
Ključne besede: davki, zatajitev finančnih obveznosti, vplivni dejavniki, sankcije, davčno kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1186; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici