Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Background and Objectives: Resuscitation is one of the most stressful tasks in emergency medicine. The participation of nurses in this procedure can have specific effects on them. In this research, we wanted to find out what these effects are. Materials and Methods: A qualitative approach by conducting semi-structured interviews was used, and a thematic data analysis of the recorded interviews was carried out. The collected data were transcribed verbatim, with no corrections to the audio recordings. The computer program ATLAS.ti 22 was used for the qualitative data analysis. Results: Eleven male registered nurses were interviewed, with an average of 18.5 years of experience working in a prehospital environment (max. 32/min. 9). A total of 404 min of recordings were analyzed, and 789 codes were found, which were combined into 36 patterns and 11 themes. As the most stressful situations, the interviewees pointed out the resuscitation of a child, familiar persons, conflicts with the environment, conflicts within the resuscitation team, nonfunctioning or insufficient equipment, complications during resuscitation, and resuscitating a person only for training. As positive effects, the interviewees cited successful resuscitations or their awareness that, despite an unsuccessful resuscitation, they did everything they could. Conclusions: Participation in these interventions has a specific positive or negative impact on the performers. The interviewees shared the opinion that they can cope effectively with the adverse or stressful effects of resuscitation. Yet, despite everything, they allow the possibility of subconscious influences of this intervention on themselves.
Ključne besede: resuscitation, personal experiences, paramedics, prehospital environment
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (307,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Kirurško zdravljenje velja za enega izmed temeljnih načinov zdravljenja pacientov z možganskim tumorjem. Kljub temu, da ima kirurška odstranitev možganskega tumorja dobro prognozo, lahko spremembe po odstranitvi močno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti kako kirurška odstranitev vpliva na kakovost življenja pacientov po odstranitvi možganskega tumorja. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Podatke smo analizirali in s pomočjo vsebinske sinteze sintetizirali. Članke smo razvrstili na nivo dokaza s pomočjo hierarhije dokazov. V končno analizo smo vključili 6 člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu ter nam podali odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da se kakovost življenja po operaciji pri številnih pacientih poslabšala kljub odstranitvi tumorja zaradi različnih fizičnih, psihičnih in socialnih dejavnikov. Raziskave tudi navajajo, da se je čustvena funkcija izboljšala po operaciji, telesna pa poslabšala. Kakovost življenja je eden izmed glavnih parametrov za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja možganskega tumorja. Na poslabšanje kakovosti življenja po kirurški odstranitvi vplivajo različne težave. Dejavniki, kot so spol, pooperativni zapleti, vrsta zdravljenja, ponovna operacija, vrsta tumorja in premer tumorja lahko prav tako vplivajo na večje tveganje za zmanjšano kakovost življenja.
Ključne besede: možganski tumorji, kirurško zdravljenje, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: The aim of this systematic review was to present the indirect influence of probiotics on the incidence and duration of acute upper respiratory-tract infections in older people, by regulating the immune system. Eight randomized, placebo-controlled clinical trials met the inclusion criteria, considering the threshold of older people being 60 years and over. Single strain probiotics were used in all studies, including three probiotic strains used in fermented foods: Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus OLL1073R-1, Lacticaseibacillus paracasei subsp. paracasei CNCM I-1518 and Lacticaseibacillus paracasei Shirota, and three probiotic strains used as food supplements: Loigolactobacillus coryniformis K8 CECT5711, Bacillus subtilis CU1 and Lacticaseibacillus rhamnosus GG. Current evidence showed that certain probiotic strains were better than a placebo in lowering the incidence or number of older people experiencing acute upper respiratory tract infections; however, not all probiotic strains were efficient, and not all studies reported statistically significant outcomes. More high quality large-scale properly controlled clinical studies focusing on older people are warranted.
Ključne besede: probiotics, fermented foods, upper respiratory tract infections, older people
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (460,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Življenjska doba se povečuje, s starostjo pa prihaja do različnih sprememb v imunskem sistemu, ki vodijo v povečano tveganje za nastanek okužb, od katerih so najpogostejše okužbe gastrointestinalnega in respiratornega trakta. Zato so številne raziskave usmerjene v preprečevanje infekcij dihal pri tej populaciji z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja starejših oseb ima uravnotežena črevesna mikrobiota, ki posredno vpliva na imunski sistem. Probiotiki izkazujejo koristno podporo črevesni mikrobioti. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati, kakšna je vloga promocije zdravja in preventivne uporabe probiotikov pri preprečevanju okužb zgornjih dihal. Metode: Izvedena je bila dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična študija z uporabo večsevnega probiotika OMNi-BiOTiC® Active. V raziskavi so bili uporabljeni validirani anketni vprašalniki: mini prehranska anamneza (MNA), vprašalnik o zdravju EQ-5D-5L, vprašalnik o kakovosti življenja (SF-36) in profil zdravega življenjskega sloga II (HPLP II). Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS (IBM SPSS 28.0, SPSS Inc., Chicago, IL, USA). Uporabljeni so bili opisna statistika, t-test za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjev U-test, t-test za odvisne vzorce, hi-kvadrat test in Fisherjev eksaktni test. Rezultati: V klinično študijo je bilo vključenih 32 (33,7 %) moških in 63 (66,3 %) žensk. Povprečna starost udeležencev študije je bila 70,3 ± 4,8 leta; moških 72,1 ± 4,8 leta in žensk 69,3 ± 4,5 leta. V skupino, ki je prejemala probiotik, je bilo razporejenih 49, v skupino placebo pa 46 starejših oseb. Populacija je bila normalne prehranjenosti, saj je bil povprečni vmesni rezultat orientacijskega testa MNA 13,2 ± 1,1. Pojavnost okužb zgornjih dihal ni pokazala statistično značilne razlike med obema skupinama (p = 0,52449). Udeleženci klinične študije, ki so uživali probiotike, so imeli statistično značilno (p = 0,011) krajši čas trajanja bolezni, in sicer 3,1 ± 1,6 dneva, medtem ko je bil čas trajanja v placebo skupini 6,0 ± 3,8 dneva. Rezultati kažejo, da se starejše osebe premalo udeležujejo delavnic promocije zdravja in da lahko preventivna uporaba probiotikov pomaga skrajšati trajanje poteka bolezni. Razprava: Promocija zdravja ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja pri starejši populaciji. Za izboljšanje zdravja starejše populacije sta potrebna sistemski pristop ter nudenje skupinskega in tudi individualnega izobraževanja. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da je priporočljivo uživanje večsevnih probiotikov pri starejših osebah, saj lahko pripomorejo k lažji obliki akutne okužbe zgornjih dihal. Večsevni probiotiki imajo različne še neraziskane učinke na zdravje, zato so možnosti nadaljnjega raziskovanja odprte na številnih področjih.
Ključne besede: promocija zdravja, probiotiki, starejše osebe, okužba zgornjih dihalnih poti
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 90
Celotno besedilo (3,76 MB)

Opis: The mother and infant form a unique bond, with maternal mental health affecting the interactions with the infant and infant behaviours impacting maternal mental health. One of the possible mechanisms influencing maternal mental health is the manipulation of the gut-brain axis by consuming probiotic supplements. Probiotics can also have an indirect influence on maternal mental health via the modulation of the infant microbiome and consequently improving the infant’s health and thus, indirectly leading to an improvement in maternal mood. This systematic review evaluated the efficacy of probiotics on maternal mental health by searching for randomised controlled trials via international databases: Cochrane Library, PubMed, Scopus, ScienceDirect, and Web of Science until January 2022. A meta-analysis was performed using the Cochrane Collaboration methodology where possible. We found seven clinical trials that included the word probiotics and addressed maternal depression and/or anxiety. Of these, five trials investigated the influence of maternal probiotic supplementation on the gut-brain axis. Two trials investigated the indirect influence of probiotics on maternal depression via supplementation of probiotics by infants and subsequent influence on the crying of colicky infants. Meta-analysis of two studies of pregnant and postnatal women and two studies of infants consuming probiotics on the outcome of the Edinburgh Postnatal Depression Scale for mothers showed no statistical difference. The findings indicate that maternal depression is very complex and is influenced by various bidirectional factors. One of the factors that can improve maternal mental health is probiotics, however, careful consideration must be given to correct strain selection as strain-specific effectiveness was observed. Further well-designed, robust clinical studies are warranted.
Ključne besede: probiotics, pregnancy, postpartum, depression, prevention, psychobiotics
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 18
Celotno besedilo (960,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...