| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregovorna slovenska delavnost v luči turističnega korpusa TURK
Jasmina Marič, 2021, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela je predstavljen jezik kot zrcalo narodne kulture. Izpostavljeno je predvsem mesto kulture v jeziku, zlasti na področju frazeologije. Upoštevaje slovenske raziskave moderne frazeološke vede smo predstavili, katera področja kulture so tista, ki se najočitneje kažejo v frazemih, kakšne pristope lahko uporabimo ob raziskovanju le-teh in kateri frazemi so povezani z besedo delavnost. V nadaljevanju magistrskega dela je prikazana raba besede delavnost v korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Besedo delavnost smo umestili tudi v okviru osebnostnih značilnosti Slovencev, kot sta to raziskovala Janek Musek in Anton Trstenjak. Empirični del magistrskega dela, ki temelji predvsem na komparativni metodi, zajema besedotvorno, oblikoslovno in frazeološko raziskovanje besede delavnost v temeljnih slovenskih priročnikih in korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Posebni del zajemata analiza okoliških besed (sopojavnic) besede delavnost in raziskovanje paremiološkega gradiva, zbranega v zbirki pregovorov Etbina Bojca.
Ključne besede: kultura, jezik, delavnost, narod, turistični diskurz
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (613,67 KB)

2.
Poznavanje frazeologije v 1. in 2. letniku gimnazije na primeru frazema poljubiti Matildo
Martina Slankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje frazeologije. Kot samostojna jezikoslovna disciplina izraža mentalne entitete in bogati besedišče našega jezika. Vezana je na tiste leksikalne enote, ki glede na svoje sestavine izkazujejo samostojni frazeološki pomen. V teoretičnem delu so poleg frazeologije kot jezikoslovne discipline predstavljene ključne značilnosti, zgradba, funkcije in pomeni frazeološke enote. Ker raziskovanje frazeologije pomeni odkrivanje motivov, nagibov in pogojev oziroma so frazemi nosilci kulturne konotacije, teoretični del razkriva izvor izbranega frazema poljubiti matildo. Posebno pozornost posveča zapisovanju (iz)lastnoimenskih sestavin frazeoloških besednih zvez, ki so prisotne tudi v frazemih umiranja, npr. poljubiti matildo, in frazeološki zmožnosti učečega se, ki se od konca osnovne do konca srednje šole zelo razvije, čeprav frazeološka komepetenca ni zgolj rezultat dela v šoli, ampak tudi izkušenj s svetom. Empirični del zajema pregled pojavnosti frazeologije v potrjenih učbenikih in delovnih zvezkih za jezik v 1. in 2. letniku gimnazije ter analizo raziskave, izvedene maja 2019 na izbrani gimnaziji, ki je preverjala prepoznavanje in razumevanje frazema poljubiti matildo pri dijakih 1. in 2. letnika ter njihov zapis (iz)lastnoimenske sestavine z veliko ali malo začetnico. V prilogi so pripeta navodila dijakom.
Ključne besede: (iz)lastnoimenske sestavine frazeoloških besednih zvez, frazeologija v srednji šoli, frazemi s pomenom umreti, poljubiti matildo, frazeološka kompetenca
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 552; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Primer nalog za elektronsko utrjevanje frazeologije
Nina Cvikl, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Primer nalog za elektronsko utrjevanje frazeologije smo predstavili primer dobre prakse uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolskem izobraževanju. Za frazeološke vsebine, ki jih pokriva predmet Besedoslovje in frazeologija na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Slovenski jezik in književnost, smo v učnem e-okolju Moodle izdelali inovativno spletno učilnico, ki je namenjena strukturiranemu samostojnemu delu za utrjevanje znanja s področja frazeologije za 7. poglavij. Pripravljene naloge je preizkusilo 20 testirancev. Na podlagi njihovih rezultatov reševanja in odgovorov na vprašalnik smo pridobili podatke o potrebnih izboljšanjih nalog bodisi v vsebinskem ali tehničnem smislu. Hkrati pa prejeli povratne informacije o prednostih in slabostih takega dela v spletni učilnici. Odzivi študentov so pokazali, da jim je tovrstno delo zanimivo in dobrodošlo ter da si želijo, da bi ga pri svojih predmetih uporabljalo čim več profesorjev. Opažene pomanjkljivosti smo pri nalogah izboljšali in nove generacije študentov bodo spletno učilnico ob sprotnem posodabljanju uporabljale za utrjevanje, hkrati pa bodo pridobile pozitivno izkušnjo ter motivacijo za nadaljnjo uporabo v lastni pedagoški praksi.
Ključne besede: frazeologija, paremiologija, e-izobraževanje, spletna učilnica Moodle
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 460; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

4.
Samostalniške manjšalnice v korpusu turk
Nino Dončec, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vloga samostalniških manjšalnic v turističnem korpusu TURK preučujemo obliko in pomen manjšalnic, da bi odkrili, kakšno vlogo imajo v turističnih tipih besedil. S pomočjo korpusne analize smo v turističnem korpusu TURK pridobili manjšalnice, ki smo jih najprej delili glede na spol, obrazilo in frekvenco z namenom, da bi dobili natančne podatke o najrodnejših obrazilih in številu pojavitev le-teh. V nadaljevanju smo manjšalnice razporedili glede na pomenska polja, ki smo jih določili s pomočjo skupne uvrščevalne pomenske sestavine (UPS). Ustvarili smo sedem širših pomenskih polj, pri čemer smo vsako izmed njih delili še na ožje pomensko polje. Temeljno urejevalno načelo takega polja je paradigmatsko, saj ga določa UPS (nadpomenka), členi polja pa so razviti s sopomenkami in manjšalnicami, se pravi deli besedne družine, ki ohranjajo UPS. Takšna delitev manjšalnic je bila izbrana z namenom dokazati, da manjšalnice v turističnih besedilih sicer nastopajo v pomenu majhno, ljubko, nedoraslo; ob tem pa nastopajo še v vlogi modifikacijskega argumenta.
Ključne besede: turistični korpus TURK, manjšalnice, obrazila, pomenska polja, korpusni pristop, korpusna analiza, manjšalnice kot modifikacijski argument.
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 581; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Feminativi v slovenskem jeziku
Tjaša Markežič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Stališče družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim se odraža na posameznih ravneh življenja, tudi v jeziku. Dejstvo, da se namesto ženskih poimenovanj za bitja uporabljajo moška, lahko razložimo s tem, da ima slovnični spol možnost posploševanja. V Sloveniji se je začelo o tem razmišljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v nekaterih drugih državah pa že prej; ena od rešitev za neseksistično rabo jezika so feminativi. Tvorjenje le-teh je tipična besedotvorna možnost slovenščine in tudi drugih (slovanskih) jezikov, pri čemer je mogoča tvorba iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Feminativi se v slovenščini po teoriji Jožeta Toporišiča tvorijo na dva načina: (a) z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola; (b) z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi. V pričujoči doktorski disertaciji nas zanima družbena prepoznavnost žensk, kot jo razberemo iz slovenskega jezikovnega sistema. Besedotvorje namreč omogoča prepoznavanje zakrite ali izražene družbene hierarhizacije. Namen je bil ugotoviti funkcijsko produktivnost feminativnih obrazil in njihovo pojavnost potrditi s pomočjo jezikovnih priročnikov in korpusov. Feminativi se sicer po Toporišiču (2004) lahko tvorijo z naslednjimi priponskimi obrazili: -a/-á, -ica/-íca, -ja, -ulja, -inja/-ínja, -ka, -ovka in -íčna. To velja za tvorbo iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Za raziskavo feminativne tvorbe v slovenščini smo uporabili različne jezikovne vire in ugotovili, da se v novejših virih pojavljajo še druga priponska obrazila, s katerimi tvorimo feminative, pri čemer nekatera nastopajo samo kot dodajalna, druga pa zgolj kot zamenjevalna. Raziskovali smo, kateri način tvorjenja feminativov v slovenščini prevladuje, z dodajanjem feminativnega priponskega obrazila samostalniku moškega spola ali z zamenjavo moškospolskega obrazila z ženskospolskim. Disertacija opozarja tudi na variantna feminativna obrazila (dve različni obrazili ali več ob enakem pomenu in podstavi). Pri analizi gradiva se je nabralo veliko število feminativov, kjer sta se ob isti podstavi pojavili dve ali več variantnih priponskih obrazil. Primerjava tovrstnih tvorjenk glede na kvalifikatorje v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu je pokazala njihovo slogovno zaznamovanost, večpomenskost in možnost zamenljivosti, korpusna analiza pa prikazuje njihovo pogostnost; glede na vse našteto bomo predlagali ustreznejši feminativ. Nadaljnja analiza dokazuje, da k večini moškospolskih poimenovanj bitij v sodobnem knjižnem jeziku feminativ že obstaja ali pa njegovo obliko lahko predvidimo. V posebnem poglavju smo obravnavali tvorbo feminativov iz lastnoimenske podstave. Proučevali smo ženskospolska poimenovanja za prebivalke, zbrana v slovarskem delu Slovenskega pravopisa kot podiztočnice pri zemljepisnih lastnih imenih, in priimkovne feminative, prav tako zbrane po Slovenskem pravopisu, analizo pa smo obogatili s korpusnimi podatki. Pri analizi prvih se kot najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo še vedno kaže obrazilo -ka, pri priimkih pa opažamo zlasti, da je ženska kot družbeno bitje še vedno zapostavljena, priimkovni feminativi iz korpusa Gigafida pa izražajo izrazito negativno konotacijo. V slovenskem besedotvorju so raziskave feminativov redke, celovite predstavitve in pregleda pa do zdaj sploh ni bilo. Gre za razvijanje novih besedotvornih spoznanj, ki so lahko povezana z družbeno realnostjo.
Ključne besede: jezikoslovje, besedotvorje, feminativ, priponsko obrazilo
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 1140; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

6.
Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen
Lora Nadelsberger, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen smo ugotovili, da kljub predpisani normi v Slovenskem pravopisu 2001 glede tvorbe svojilnih pridevnikov prihaja do razhajanj med rabo in pravili, še posebej to velja za tuja imena, kjer se pisna podoba razlikuje od izgovora. V teoretičnem delu smo pregledali relevantne razprave s področja tvorbe svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen in izpostavili ključna jezikoslovna merila, ki pišoče usmerjajo pri pravilni tvorbi in zapisovanju svojilnih pridevnikov. V sklopu empiričnega dela smo najprej osnovali tri glavne skupine imen glede na obrazilo, nato pa smo iz Velikega splošnega leksikona (2006) izpisali moška lastna imena na črko A, zabeležili njihovo izgovarjavo, dodali rodilniško obliko in izvor ter vse troje upoštevali pri izpeljavi svojilnih pridevnikov. Naslednji korak empiričnega dela je bila izvedba vprašalnika, ki ga je izpolnilo 60 intervjuvancev (30 študentov slovenščine in 30 neštudentov). Z njim smo želeli preveriti razkorak med rabo in pravili, predstavljenimi v teoretičnem delu. Z analizo vprašalnikov smo ugotovili, da vprašani nepravilno rabijo svojilnopridevniško obrazilo -in za ženski spol pri samostalnikih druge moške sklanjatve. Prav tako smo opozorili na visok delež (70 %) nepravilnih zapisov iz imena, kjer samoglasnik izpade, pa so ga intervjuvanci pustili (Aachenov namesto Aachnov). Izpostavili smo pogostejšo nepravilno rabo svojilnopridevniškega obrazila pri imenih tipa Aleksejev (Aleksejevov), kjer norma sicer predpisuje rabo rodilnika. V teoretičnem delu smo izpostavili v SP 2001 dopuščene dvojničnosti, pogostost pojavljanja ene in druge variante pa smo preverili med intervjuvanci z vprašalnikom. Razmerje v rabi svojilnega pridevnika Anuszkiewiczev/Anuszkiewičev je opazno v prid prvi varianti, in sicer s kar 95,2 %. Prav tako pri imenih tipa Aillaud [ajó] prevladuje raba svojilnopridevniškega obrazila -ov v primerjaviz z dopuščeno varianto obrazila -ev. Analiza romunskega imena Antonescu, iz katerega lahko tvorimo svojilni pridevnik Antonescov ali Antonescujev, je pokazala več pojavitev za prvo varianto (64,4 %). V teoretičnem delu smo ugotovili, da se pišoči težko znajde med pravili glede večdelnih imen, saj vsebujejo več posebnosti znotraj skupin, kar smo potrdili tudi z nizkim številom pravilnih zapisov svojilnih pridevnikov iz teh imen (v povprečju le 36,72 %).
Ključne besede: besedotvorje, svojilni pridevnik, moška osebna lastna imena
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 866; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
INTERNACIONALIZMI V KULINARIKI
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj. Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana. Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Ključne besede: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 708; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

8.
Lipa in pesem kot ključni besedi turističnega diskurza
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava jezikoslovno tematiko, ki upošteva prepletenost jezika in kulture; s kulturološkim pristopom smo utemeljili leksema lipa in pesem kot ključni besedi v turističnih besedilih. V magistrskem delu smo opredelili vlogo, ki sta jo omenjeni prvini zavzemali v kulturi slovenskega naroda in ju tako umestili v kontekst slovenske kulture, nato pa z jezikoslovnim raziskovanjem, pri čemer smo uporabili korpusno metodo, preučili, kako sta leksema zastopana v specializiranem korpusu TURK in v referenčnem korpusu Gigafida. S pridobljenimi rezultati smo potrdili pomembno vlogo lipe in pesmi v slovenski kulturni dediščini, kar odraža jezik, saj oba leksema nastopata v številnih kolokacijah, tvorita frazeološki grozd ter imata razvejano besedno družino oziroma izkazujeta veliko besedotvorno produktivnost. Izkazalo se je, da izmed obeh leksemov pesem izstopa v številu pojavnic v Gigafidi, prav tako pa po raznolikosti in številčnosti frazeoloških enot. Kljub večji zastopanosti omenjenega leksema lahko zatrdimo, da sta obe prvini tesno povezani s slovenstvom, zato ju lahko pojmujemo kot ključni besedi slovenskega turizma, obenem pa tudi slovenske kulture.
Ključne besede: lipa, pesem, kulturološko jezikoslovje, ključna beseda, turistični diskurz, korpus
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 374; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
Univerbizacija v SSKJ 2 (na gradivu samostalnikov od A do Č)
Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava besedotvorni proces, tj. poenobesedenje ali univerbizacijo. Univerbizacija je proces, v katerem se vzpostavi sinonimno razmerje med sočasno obstoječo stalno podredno zloženo samostalniško besedno zvezo z najpogostejšim levim pridevniškim prilastkom kot motivirajočo besedno zvezo in njeno enobesedno samostalniško ustreznico kot motivirano besedo. V tem procesu leksikalne motivacije se jedrni del samostalniške besedne zveze obrazili, odvisnemu pa se doda priponsko obrazilo. Za univerbate moškega spola sta najpogostejši obrazili -ež/-ec in-ik ter obrazili -ica in -ka za ženski spol. Dvainsedemdeset najdenih samostalniških besedotvornih univerbatov od A do Č je iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 (v nadaljevanju SSKJ 2), njihove pripadajoče stalne besedne zveze pa so glede pogostosti rabe preverjene v korpusu Gigafida in iskalniku Google. Največ univerbatov je povezanih s poimenovanji oseb, snovi, naprav ter predmetov, povezanih s področjem medijev. Prevladujejo nekrnjeni podstavni pridevniki iz stalne besedne zveze. Šestdeset najdenih samostalniških univerbatov v SSKJ 2 od A do Č je enopomenskih s prevladujočimi nevtralnimi tipi podstavnih besednih zvez. Štirideset univerbatov je stilno nezaznamovanih, med ostalimi dvaintridesetimi slogovno zaznamovanimi univerbati pa je največ ekspresivnih.
Ključne besede: poenobesedenje, univerbizacija, poenobesedenka, univerbat, stalna besedna zveza, podstavni pridevniki, stilna zaznamovanost
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 496; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (550,81 KB)

10.
13. konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK
Irena Stramljič Breznik, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: poročila, slovanske študije, slavistična srečanja, konference
Objavljeno: 25.04.2018; Ogledov: 490; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (266,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici