| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva
Agnesa Bajraktaraj, 2019, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA. Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi. Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne. Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav.
Ključne besede: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga.
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 458; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Kriptovalute kot oblika špekulativne naložbe in ocena tveganosti na podlagi metode VaR
Denis Štotl, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se zanimanje za kriptovalute zelo povečuje in te tako postajajo vse pogostejša tema debat, zlasti v finančnem svetu. Kriptovalute predstavljajo stičišče med tehnologijo in financami, saj imamo na eni strani novo revolucionarno tehnologijo blockchain, ki je glavni fundamentalni element delovanja kriptovalut in na drugi strani nek nov razred sredstev, ki pa odpira naložbene priložnosti. V magistrski nalogi je osredotočenost usmerjena predvsem na predstavitev naložbenega vidika kriptovalut. V prvem delu naloge opredelimo kriptovalute, njihov začetek in razvoj. Okvirno predstavimo tehnologijo blockchain in tri vodilne, največje kriptovalute bitcoin (BTC), ethereum (ETH) in ripple (XRP). Izpostavimo tudi prednosti in slabosti kriptovalut. Sledi prehod na naložbeni vidik. Trg kriptovalut je zelo dinamičen, volatilen in špekulativne narave. Razlogov, zakaj se posamezniki odločajo investirati v kriptovalute je več in ti segajo vse od špekulacij pa do dolgoročnih naložb, možnosti diverzifikacije portfelja, evforije. Infrastruktura, ki omogoča dostop oz. nakup kriptovalut ter trgovanje z njimi se še razvija in obstaja vedno več načinov, kje jih lahko posameznik kupi ali z njimi trguje. Glavni in najpogostejši način dostopa predstavljajo kriptoborze, obstajajo tudi razni kripto bankomati, trgovanje pa je omogočeno tudi z nekaterimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so standardizirane terminsko pogodbe, CFD pogodbe ali pa se z njimi trguje na OTC trgu (trg prek okenc). Vsak od teh načinov ima določene prednosti in slabosti in te so izpostavljene skupaj s tem, na kaj morajo biti posamezniki previdni, ko uporabljajo te načine dostopa. Pomemben je tudi način hrambe kriptovalut in poznamo več vrst denarnic, njihova izbira je odvisna predvsem od lastnih preferenc posameznika, saj imajo te različne prednosti in slabosti, ki so v nalogi predstavljene. V nadaljevanju je izpostavljena vloga institucionalnih investitorjev in "hedge" skladov. Trenutno imajo večjo vlogo predvsem manjši "hedge" skladi. Sledi prikaz gibanja cene treh vodilnih kriptovalut, kjer smo izpostavili večja nihanja, opredeljeni pa so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na gibanje cene. Med temi so ponudba in povpraševanje, novice, FOMO in FUD, širše družbeno sprejemanje ter tehnološki napredek. V drugem, empiričnem delu naloge pa kvantitativno z uporabo znanih metod VaR (value at risk) in ES (expected shortfall) ocenimo tveganost naložb v izbrane kriptovalute in jih primerjamo z izbranimi tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Prikazati smo želeli, za kako tvegane naložbe dejansko gre, ko govorimo o kriptovalutah v primerjavi s tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Vse izbrane instrumente smo na podlagi izračunanih vrednosti v tabeli razvrstili po tveganosti. Rezultati so pokazali, da med skupinama prihaja do očitnih razlik, saj so izbrane kriptovalute na podlagi izračunanih vrednosti VaR in ES bistveno bolj tvegane od ostalih izbranih instrumentov. Skladno s tem smo tudi za namen preverjanja hipotez dokazali, da med skupinama obstajajo statistično značilne razlike.
Ključne besede: kriptovaluta, blockchain, bitcoin, ethereum, ripple, naložba, kriptoborza, ocena tveganosti, VaR (Value-at-Risk), ES (Expected Shortfall)
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 578; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
Vpliv tehnologije veriženja blokov na tečaje delnic finančnega sektorja
Marko Djorojević, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali odziv trga na objave podjetij povezane s tehnologijo veriženja blokov. V preteklem letu so razna podjetja na dan take objave dosegla tudi več kot 100% donose zato nas je zanimalo, ali to drži to za podjetja v finančnem sektorju. V sklopu dela smo raziskovali izključno podjetja v finančnem sektorju, saj bi naj tehnologija veriženja blokov na ta sektor imela največji potencialni vpliv. Preučili smo delovanje te tehnologije in navedli trenutne primere uporabe ter njeno potencialno uporabno vrednost. Pred analizo gibanja delnic smo izvedli pregled literature, da ugotovimo katera so področja uporabe tehnologije v finančnem sektorju ter katere ovire še stojijo na poti do razširjene uporabe te tehnologije. Pregledali smo več kot 800 podjetij, ki so člani šestih različnih skupin, konzorcijev ali pa so partnerji s podjetji, ki se ukvarjajo s tehnologijo veriženja blokov. Po natančnem pregledu in izključevanju glede na kriterije smo dobili končno število 85ih podjetij. Za 81 od teh podjetij smo uspeli poiskati relevantne objave o povezavi s to tehnologijo; te objave so se nanašale bodisi na nova partnerstva, produkte, storitve ali pa načine uporabe. Za vsako podjetje smo prav tako poiskali primeren indeks za uporabo v kasnejšem delu analize. Prav tako smo za vse indekse in podjetja (delnice) pridobili pretekle podatke. Za preverjanje hipotez smo uporabili metodo študije dogodka (angl. Event Study). Z uporabo podatkov o delnicah in indeksih smo izračunali smo kumulativni abnormalni donos (angl. Cumulative Abnormal Return ali CAR). Obravnavali smo različno dolga obdobja pred in po dnevu objave, da bi lahko lažje analizirali in opredelili njen vpliv. Podatke smo obdelali s statističnimi metodami. Iz rezultatov analize smo ugotovili, da takojšnjega odziva trga na dan objave ni mogoče zaznati oz. je zanemarljiv. Potrdili smo pa lahko tri hipoteze. Zakasneli odziv smo zaznali pri obdobju [1,7] (v obdobju sedmih dni začenši z dnevom po objavi) v katerem je bil donos statistično značilen kar pomeni, da se trg na objave odziva vendar z zakasnitvijo. Povprečni CAR je v tem obdobju znašal 1,08 %. Pred začetkom analize smo predpostavljali, da bodo na donose vplivali tudi faktorji kot so pripadnost skupini panog, regija, kategorija tržne kapitalizacije, članstvo v skupinah in leto objave. Ugotovili smo, da to drži za pripadnost skupini panog in leto objave. Med obravnavanimi podjetji so najvišje donose dosegale banke (imele so najvišji povprečni CAR med obravnavanimi skupinami). Prav tako smo ugotovili, da so v povprečju najvišje abnormalne donose dosegala podjetja, ki so svojo povezanost s tehnologijo veriženja blokov objavila leta 2016.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, finančni sektor, objave, DLT, delnice
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 401; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Analiza panoge organskih gnojil in možnosti vstopa na trg komposta na primeru podjetja kogal d.o.o.
Aleks Berlič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč. Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta. V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Ključne besede: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 428; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
UKREPI EKONOMSKE POLITIKE ZA ZAJEZITEV SIVE EKONOMIJE
Sandra Rošar, 2018, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem projektu obravnavam temo reševanja množičnega problema vseh gospodarstev, in sicer težavo sive ekonomije oziroma kako zajeziti le-to. V diplomskem projektu je najprej predstavljena siva ekonomija ter njen obseg v nekaterih članicah EU, kasneje pa tudi ukrepi za boj proti perečemu problemu sive ekonomije, ki se pojavlja v raznolikih oblikah in v raznolikem obsegu. Znano je, da je največ sive ekonomije prisotne v južni Evropi. V Sloveniji odstotek sive ekonomije ni ravno minimalen, glede na ostale članice Evropske unije spada med višje. Siva ekonomija s svojim obstojem neugodno vpliva na delovni trg in javne finance, prav zaradi tega je potrebno uvesti ukrepe, ki omejujejo skupek sive ekonomije in dela na črno. Eden izmed ukrepov sive ekonomije so tudi virtualne blagajne (davčne blagajne), ki dopušča beleženje denarnega prometa davkoplačevalcev brez opreme, ki omogoča izbris in spreminjanje kakršnihkoli informacij o izdanih fakturah. Davčne blagajne sive ekonomije ne bodo povsem odpravile, vendar pa pozitivno vplivajo na zmanjševanje skupka sive ekonomije. Uvedba nove dohodninske ugodnosti bi bila najučinkovitejše dejanje za upadanje obsega sive ekonomije, saj bi vsi državljani – davčni zavezanci tako na strani produkcije kot na strani potrošnje bili usmerjeni v legalno ekonomijo. Pomemben organ boja proti sivi ekonomiji je Tržni inšpektorat RS, ki deluje znotraj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izvajanje poostrenega preverjanja davčnih organov in davčnih organov na trgu kadrov pripomore k nižanju sive ekonomije. Sivo ekonomijo znižujejo z ostrejšimi sankcijami, javnim objavljanjem imen kršiteljev, manj birokracije ter z znižanjem dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
Ključne besede: Siva ekonomija, BDP, ilegalna dejavnost, ukrepi proti sivi ekonomiji.
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 296; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1006,69 KB)

6.
Analiza in predlogi dolgoročnega varčevanja za pokojnino v iii. stebru
Matej Krampač, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom dolgoročnega varčevanja za pokojnino. Težišče skrbi za pokojnino prehaja od kolektivnega k individualnemu. Delež državne pokojnine iz I. stebra se znižuje, odgovornost za ustrezno in želeno pokojnino bo delno na posamezniku. Državljani se bomo morali zavedati lastne odgovornosti in država bo morala poskrbet za ustrezno regulacijo trga produktov zasebnega varčevanja za pokojnino. Prikazane so možnosti varčevanja v II. in III. stebru v posameznih državah OECD-ja in prikazanih je bilo veliko produktov in rešitev, ki bi lahko bile primerne tudi za Slovenijo. V obzir je potrebno vzet tudi nove produkte za varčevanje, kateri predstavljajo dobre prakse pri dolgoročnem varčevanju. Ti produkti lahko dopolnjujejo sistemske rešitve in pomanjkljivosti.
Ključne besede: Varčevanje za pokojnino, zasebno pokojninsko varčevanje, zasebni skladi, OECD, pokojninska renta.
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 396; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Vpliv davčne kompleksnosti na davčno skladnost in merjenje makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti
Vesna Štager, 2018, doktorska disertacija

Opis: V uvodnem delu doktorske disertacije smo opredelili raziskovalni problem doktorske disertacije, in sicer proučevanje vpliva davčne kompleksnosti na davčno skladnost. Zapisali smo cilj, to je proučitev področja davčne skladnosti s posebnim poudarkom na stroških davčne skladnosti ter empirična preveritev lastnega modela merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Zastavili smo osnovno tezo doktorske disertacije, in sicer, ali zmanjšanje stroškov davčne skladnosti povzroča makroekonomske učinke; v povezavi s tem smo zastavili deset hipotez. Uvodoma so predstavljeni še pričakovani izvirni znanstveni prispevki, uporabljene predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja, uporabljene tako v teoretičnem kot empiričnem delu doktorske disertacije. V drugem poglavju smo zapisali teoretična izhodišča s področja davčne kompleksnosti v povezavi z davčno agresivnostjo in podali lastno opredelitev davčne kompleksnosti in davčne agresivnosti, pri čemer smo se oprli na znanstveno literaturo s tega področja. Predstavili smo vzroke in kazalnike davčne kompleksnosti ter podali izčrpen kvalitativni pregled dosedanjih raziskav o davčni kompleksnosti in davčni agresivnosti. V drugo poglavje doktorske disertacije smo vključili dve lastni empirični raziskavi, in sicer: raziskavo o spreminjanju davčnih predpisov primerjalno za Slovenijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, Češko, Romunijo in Poljsko; raziskavo cen revizijskih storitev za Slovenijo. Pomembna nova znanstvenoraziskovalna dognanja predstavljajo tudi nove spremenljivke davčne kompleksnosti, ki smo jih prepoznali za subjekte javnega interesa, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu. Tretje poglavje predstavljajo teoretična izhodišča s področja davčne skladnosti, kjer smo z uporabo znanstvene literature predstavili dosedanje teorije davčne skladnosti in vrste stroškov davčne skladnosti. Dodali smo lastno opredelitev davčne skladnosti. Podali smo izčrpen kvalitativen pregled raziskav davčne skladnosti ter raziskav o merjenju stroškov davčne skladnosti, ki so osnova za izvedbo naše glavne empirične raziskave. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav smo razdelili v tri skupine: raziskave o merjenju stroškov davčne skladnosti; raziskave psiholoških stroškov, ki so posledica stresa in drugih dejavnikov pri doseganju davčne skladnosti; raziskave stresa v računovodstvu. V tretje poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o organizacijskih in osebnostnih dejavnikih stresa ter zdravstvenih težavah v povezavi s stresom, ki jih imajo davčni zavezanci pri doseganju davčne skladnosti. V okviru istega poglavja smo predstavili makroekonomske učinke davčne (ne)skladnosti. V četrtem poglavju smo predstavili obstoječe modele merjenja stroškov davčne skladnosti in njihovo uporabno vrednost ter predstavili lasten predlog merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Peto poglavje predstavlja predstavitev inštrumentov za povečanje davčne skladnosti, kjer navajamo: predpise in orodja Evropske komisije za povečanje davčne skladnosti; druge mednarodne predpise in orodja za povečanje davčne skladnosti; sistem ocenjevanja davčnega sistema, kaznovanje davčnih prekrškov kot inštrument za povečanje davčne skladnosti, upravljanje s tveganji davčne skladnosti in ostale inštrumente za povečanje davčne skladnosti. V peto poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o vrednotenju zakonodaje. V okviru istega poglavja smo predstavili še značilnosti Indeksa spoštovanja pravne države, ki se v Svetu že uporablja, ter lasten koeficient spreminjanja davčnih predpisov kot novo znanstvenoraziskovalno dognanje. Teoretičnemu delu sledi v šestem poglavju empirični del, v katerem smo predstavili raziskovalno delo. Uvodoma smo v šestem poglavju predstavili cilje raziskave, hipoteze doktorske disertacije, potek raziskave in uporabljene raziskovalne metode ter opredelili temeljne konstrukte znanstvene raziskave.
Ključne besede: davčna skladnost, davčna agresivnost, stroški davčne skladnosti, kazalniki davčne skladnosti, merjenje stroškov davčne skladnosti, gospodarska rast
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 865; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (6,93 MB)

8.
Upravljanje z valutnim in obrestnim tveganjem
Tanja Petović, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je glavni razlog, da je upravljanje s finančnimi tveganji postalo ena najhitreje rastočih dejavnosti v poslovnem svetu v zadnjih desetletjih. Mednarodni tokovi blaga, storitev in kapitala zahtevajo zamenjave različnih valut. To posledično pomeni, da se podjetja morajo soočiti z valutnim tveganjem. Nepričakovane spremembe deviznih tečajev imajo pomemben vpliv na poslovanje izvoznikov in uvoznikov. Uporaba valutnih finančnih instrumentov je postala splošno sprejet način za upravljanje z valutnim tveganjem. Enako lahko rečemo za upravljanje obrestnega tveganja, kjer podjetja pogosto uporabljajo obrestne finančne instrumente. Ugotovili smo, da velika podjetja pogosteje uporabljajo valutne in obrestne finančne instrumente kot srednja in majhna podjetja. Za upravljanje z valutnim tveganjem se najpogosteje uporabljajo nestandardizirani terminski posli o nakupu oziroma prodaji tuje valute. Najpogosteje uporabljen finančni instrument za upravljanje obrestnega tveganja je obrestna zamenjava.
Ključne besede: finančno tveganje, podjetje, valutno tveganje, obrestno tveganje, izvedeni finančni instrumenti
Objavljeno: 15.06.2018; Ogledov: 417; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

9.
Productivity and economic growth in the European Union
Andreja Nekrep, Sebastjan Strašek, Darja Boršič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper focuses on investment in research and development as a factor of labour productivity and economic growth. Our analysis confirms the link between expenditure for research and development (expressed in % of GDP) and labour productivity (expressed in the number of hours worked) based on selected data for EU Member States in the period 1995-2013. A causal link between variables of the concave parabola was confirmed, and the value of expenditure for research and development (2.85% of EU GDP) maximising productivity (per hour of work) was determined based on the examined data. In accordance with these findings, EU’s target of reaching 3% of GDP spent on research and development to be achieved by 2020 seems in support of reaching maximum productivity in the EU.
Ključne besede: investment in research and development, productivity, economic growth, correlation, panel analysis
Objavljeno: 03.05.2018; Ogledov: 670; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (852,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Bančne krize in modeli reševanja bank
Urška Kamenik, 2017, magistrsko delo

Opis: Bančna kriza je ena izmed različnih finančnih kriz, ki se pojavljajo in je najmanj razumljeni tip kriz. V preteklosti so bile bančne krize manj pogoste ravno zaradi nerazvitega bančnega in finančnega sistema, kar pa se je z leti spremenilo. Globalna finančna kriza, ki se je zgodila leta 2007 ima začetek v ohlapni ameriški zakonodaji, ki je dopuščala tvegane posle in poslovanje bank z vrednostnimi papirji in zavarovalništvom. Članice EU so krizo reševale na različne načine, ravno zaradi različnih bančnih in gospodarskih sistemov nasploh. Pomanjkljivosti javnih financ držav in neenotnega sistema na ravni EU so bile vzrok, da je ameriška kriza pustila tako velik pečat tudi v Evropi. Za lažjo reševanje kriz je EU ustanovila nove organe in poenotila zakonodajo. Vzpostavili so Evropski bančni sistem in Bančno Unijo, s katerima so odpravili so bančne pomanjkljivosti ter ponovno vzpostavili učinkovitost denarne politike. V večini držav so v času krize sprva uporabljali metodo bail-out, katera pa je stroške reševanja nalagala na bremena davkoplačevalcev, kar je povzročilo negodovanje in dodatno oslabljena gospodarstva, zato je EU kasneje uvedla novo metodo bail-in. Oba načina imata pozitivne in negativne vidike, kar pa lahko vidimo na primeru držav Grčije, Irske, Cipra in Italije.
Ključne besede: bančna kriza, finančna kriza, bail-in, mehanizem, modeli reševanja
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 854; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici