| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv inkretinov in njihovih analogov na dinamiko kalcija v celicah beta v svežih rezinah trebušne slinavke
Eva Paradiž Leitgeb, 2024, doktorska disertacija

Opis: Natančno uravnavanje sklopitve stimulacije in izločanja v celicah beta je ključnega pomena za vzdrževanje normoglikemije. Čeprav glukoza v tem procesu predstavlja primarni dražljaj, inkretini ključno prispevajo k povečanemu izločanju inzulina, delno tudi preko ojačitve znotrajcelične dinamike [Ca2+] ([Ca2+]IC). Podrobnosti o tem, kako inkretini vplivajo na rekrutacijo celic beta v fazi aktivacije, na aktivni čas in funkcionalno povezanost v fazi platoja in kako na njihovo deaktivacijo, še niso pojasnjene. S pomočjo konfokalne mikroskopije smo v svežih tkivnih rezinah trebušne slinavke z visoko resolucijo istočasno zajemali [Ca2+]IC signale v številnih celicah in tako sistematično proučili vpliv agonistov receptorjev GLP-1 (GLP-1RA), eksendina-4 (Ex-4) in GLP-1, na aktivnost sklopljenih celic beta. V nestimulativni koncentraciji glukoze (6 mM) je Ex-4 aktiviral približno četrtino celic beta v otočku. Kostimulacija z Ex-4 in glukozo (10 mM) je skrajšala zamik do aktivacije celic beta in pospešila dinamiko njihove aktivacije. Tako se je čas, ki je bil potreben, da so celice dosegle polovično vrednost maksimalnega aktivnega časa, v prisotnosti Ex-4 prepolovil. Aktivni čas in regularnost oscilacij [Ca2+]IC sta se povečala, zlasti v začetnem delu odziva celic beta. Kasnejše dodajanje Ex-4, ko so bile celice že aktivne, ni privedel do tako izrazitega porasta aktivnosti. Mrežne analize so potrdile povečano povezanost celic med fazo aktivacije in fazo platoja, pri čemer je vloga centralnih celic ostala stabilna tako v kontrolnih poskusih kot ob stimulaciji z Ex-4. Zanimivo je, da smo pri Ex-4 opazili dvojen učinek na deaktivacijo celic beta, tako da se je celična aktivnost pri nizkih koncentracijah podaljšala, pri visokih pa skrajšala. Naši poskusi so dosledno pokazali, da je GLP-1 šibkejši agonist. Kostimulacija z GLP-1RA in glukozo tako povzroči porast [Ca2+]IC med aktivacijo in aktivnostjo celic beta, kar kaže, da je učinek inkretinov v veliki meri mogoče pojasniti z ojačano dinamiko [Ca2+]IC. Predhodna stimulacija z inkretini ne privede do kritičnega podaljšanja aktivnosti celic beta, kar potrjuje njihovo nizko tveganje za razvoj hipoglikemije.
Ključne besede: celice beta, tkivna rezina, agonisti receptorjev GLP-1, konfokalna mikroskopija, kalcijeve oscilacije
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

2.
Novel in vitro model for toxicological analysis of drugs
Eneko Jose Madorran Esteiro, 2024, doktorska disertacija

Opis: Despite there being a substantial range of available drugs on the market, many patients still lack effective and safe medications for their specific conditions, showing a constant need to develop new ones. Toxicological models enable us to assess their safety to various degrees, but all such models have certain limitations. Considering the advantages and drawbacks of these models, we have developed a novel viability method, Membrane Potential Cell Viability Assay (MPCVA), and a novel cell-based in vitro liver model to overcome some of the limitations of these models. The MPCVA evaluates the changes in the membrane potential, so we tested the membrane potential and cell viability relation with a cell-by-cell analysis. The MPCVA was further tested in case of cell exposure to various toxic agents that induce different cell death pathways. Finally, we used MPCVA to determine the viability of our novel cell-based in vitro liver model, which we built by combining four different types of liver cells (hepatocytes, hepatic stellate cells, Kupffer cells, and liver sinusoidal endothelial cells). Along with the MPCVA, we used clinical instrumentation to test the toxicity of three hepatotoxic drugs (5-fluorouracil, ibuprofen, and rifampicin). We observed that, under the given conditions, the MPCVA had a similar toxicity assessment as standard viability methods. We also observed that the toxicity assessment of hepatotoxic drugs is similar to the in vivo toxicity evaluation (clinical data). Therefore, the suggested approach can potentially improve existing toxicological models. However, we understand its translation to clinical practice warrants further experimentation in exposures to other drugs/toxins and by also using other cell types.
Ključne besede: Keywords: Toxicological model, translational analysis, liver in vitro model, cell viability.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

3.
4.
5.
Fiziologija acinarnih celic trebušne slinavke; pomen kalcijevih signalnih poti v fizioloških in patofizioloških pogojih
Urška Marolt, 2023, doktorska disertacija

Opis: Fiziologija in patofiziologija eksokrinega dela trebušne slinavke sta v tesni povezavi s spremembami znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov. Večina našega znanja o kalcijevih signalnih poteh v acinarnih celicah temelji na poskusih in vitro, kjer celice encimsko izoliramo, kar spremeni njihovo strukturo, fiziologijo in omeji naše razumevanje. Zaradi teh omejitev smo uvedli metodo tkivne rezine trebušne slinavke kot eksperimentalni model in situ. Ocenili smo sposobnost za preživetje in morfološke značilnosti acinarnih celic z uporabo testa preživetja celic (LIVE/DEAD assay), transmisijske elektronske mikroskopije in imunofluorescenčnih metod. V glavnem delu raziskave smo opredelili funkcionalni odziv acinarnih celic na stimulacijo z acetilholinom in ga primerjali z odzivi na cerulein. Spremembo znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo merili s konfokalno mikroskopijo. Pokazali smo, da so različni parametri kalcijevih oscilacij koncentracijsko odvisni in da je aktivnost precej dobro usklajena znotraj acinusov, ne pa med acinusi. Metoda tkivne rezine trebušne slinavke tako v naših očeh predstavlja pomemben nov in zanesljiv eksperimentalni model za oceno normalne in patološke morfologije in fiziologije acinarnih celic.
Ključne besede: trebušna slinavka, acinarna celica, kalcijeve oscilacije, metoda tkivne rezine, konfokalna mikroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 594; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

6.
A novel capacitive method for urodynamic measurements that is suitable for home use
Gregor Nikolić, Igor But, Andraž Stožer, Iztok Kramberger, 2020, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DKUM: 24.01.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (248,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

7.
Spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke glodavskih modelov
Viljem Pohorec, 2022, doktorska disertacija

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 globalno predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, številne raziskave pa se posledično osredotočajo na mehanizme normalnega in motenega delovanja Langerhansovih otočkov trebušne slinavke. Laboratorijske miši zaradi strukturnih in funkcionalnih podobnosti Langerhansovih otočkov s človeškimi predstavljajo pomemben model v raziskavah fizioloških procesov trebušne slinavke. Z razvojem genetskih, prehranskih, farmakoloških in kirurških mišjih modelov bolezni pa nudijo tudi vpogled v patofiziološke mehanizme od začetnih sprememb v tarčnih tkivih pri sladkorni bolezni tipa 2 do razvoja adaptacije Langerhansovih otočkov, dekompenzacije in dolgoročnih posledic sladkorne bolezni tipa 2. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da je pri razvoju mišjega modela sladkorne bolezni tipa 2 zelo pomembno genetsko ozadje, oziroma linija in podlinija miši, ki je osnova za model, saj lahko razlika v genetskem ozadju vodi do razlik v fenotipu, ki jih posledično napačno pripišemo učinkom proučevane intervencije raziskave. V doktorskem delu smo zato proučili z glukozo stimulirane spremembe znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta treh pogosto uporabljenih linij in podlinij miši, in sicer pri outbridirani podliniji NMRI in dveh inbridiranih podlinijah C57BL/6J in C57BL/6N. V ta namen smo uporabili metodo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in fluorescenčno konfokalno mikroskopijo, ki omogoča zajemanje sprememb v kalcijevih signalih, ki nastanejo kot posledica stimulacije z glukozo, v številnih celicah beta sočasno. Tako smo neposredno primerjali vpliv koncentracijske odvisnosti glukoze na kalcijevo signalizacijo v omenjenih treh linijah miši, razlike med posameznimi linijami in variabilnost odzivov, in sicer v fazi aktivacije, kjer smo proučevali zamike od izpostavitve stimulacijski koncentraciji glukoze do odzivov, v fazi platoja, kjer smo proučevali trajanja in frekvence oscilacij kalcijevih ionov ter aktivni čas, in v fazi deaktivacije, kjer smo proučevali zamike od prenehanja izpostavitve stimulacijske koncentracije glukoze do prenehanja kalcijevih odzivov. Ugotovili smo razlike v vseh treh proučevanih fazah odziva kalcijevih ionov na stimulacijo z glukozo, pri čemer velja posebej izpostaviti desnostranski premik krivulje odnosa med odmerkom in odzivom v fazi aktivacije v primeru inbridiranih podlinij in levostranski premik te krivulje v fazi deaktivacije v primeru linije C57BL/6J. V fazi platoja smo opazili kvantitativne in kvalitativne razlike v dinamiki koncentracije kalcijevih ionov, ki so nastale med linijami in tudi znotraj posamezne linije ob stimulaciji z različnimi koncentracijami glukoze. Pomembno pa je poudariti, da se je aktivni čas, to je produkt med frekvenco in trajanjem kalcijevih oscilacij, izkazal za zelo robustno mero, ki narašča z naraščajočo koncentracijo glukoze pri vseh linijah z enako dinamiko. Opažene razlike med inbridiranimi in outbridiranimi linijami kot tudi znotraj obeh genetsko podobnih si inbridiranih podlinij govorijo v prid pomembnosti izbire in ustreznega poročanja genetskega ozadja miši v načrtovanju in pri objavljanju izsledkov raziskav nasploh, za mišje modele sladkorne bolezni tipa 2 pa pričujoče delo predstavlja pomemben referenčni okvir, ki ga doslej v tej obliki v literaturi ni bilo.
Ključne besede: celice beta, mišji model, slikanje kalcija, glukozna odvisnost, tkivna rezina
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

8.
Individualizacija avtogenega treninga za zniževanje anksioznosti s pomočjo metode biofeedback, temelječe na spremljanju variabilnosti srčne frekvence : magistrsko delo
Urška Drofenik, 2022, magistrsko delo

Opis: Biofeedback, temelječ na variabilnosti srčne frekvence (HRV biofeedback), neposredno spodbuja barorefleks, respiratorno sinusno aritmijo, parasimpatično aktivnost in stimulira različne homeostatične reflekse. Pri HRV biofeedbacku se ljudi uči počasnega dihanja pri njihovi resonančni frekvenci, ki se giblje med 6,5 in 4,5 dihalnimi ciklusi na minuto. Raziskave ugotavljajo, da naj bi tako dihanje pomagalo pri spoprijemanju s stresom in zniževanju anksioznosti. Namen naše magistrske naloge je bil preučiti učinkovitost avtogenega treninga na zniževanje anksioznosti, če mu dodamo HRV biofeedback. Na vzorcu 47 udeležencev, ki smo jih razdelili v dve skupini, smo preverjali, ali prihaja do razlik, če eno skupino naučimo dihanja pri njihovi specifični resonančni frekvenci, medtem ko so v kontrolni skupini udeleženci dihali s 5,5 dihalnimi ciklusi na minuto. Vsi udeleženci so prilagojen avtogeni trening izvajali dnevno v obdobju dveh tednov. Rezultati so pokazali, da je po intervenciji prišlo do pomembnega znižanja anksioznih simptomov pri obeh skupinah, ni pa prišlo do razlik med samima skupinama. Prav tako nismo zabeležili spremembe v variabilnost srčne frekvence pri udeležencih. Kljub temu naša intervencija omogoča enostavno prilagoditev različnih tehnik sproščanja s kombinacijo počasnega dihanja v območju resonančne frekvence, kar lahko učinkovito znižuje anksioznost pri subklinični skupini posameznikov.
Ključne besede: anksioznost, biofeedback, variabilnost srčne frekvence, avtogeni trening
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 1153; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Vplivi kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2
Jan Kopecky, 2021, magistrsko delo

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je zapletena presnovna bolezen, za katero je značilna izguba funkcije celic beta v Langerhansovih otočkih. Ker predstavlja SB2 vedno večji globalni problem, je potrebno poglobiti naše znanje in iskati nove metode ter terapevtske načine, kako jo zajeziti. Dinamika znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta igra ključno vlogo pri sklopitvi med stimulusom in sekrecijo ter je tesno povezana z izločanjem inzulina. Zato je razumevanje tega procesa ključno za vpogled v mehanizme, prisotne pri SB2. Kratkotrajna kalorična restrikcija vodi do remisije SB2. Da bi razjasnili naše razumevanje o vplivu kalorične restrikcije na celice beta in mehanizma remisije SB2, smo v magistrski nalogi raziskovali vpliv kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij v celicah beta. Poskuse smo izvedli na samcih miši linije C57BL/6J, ki smo jih razdelili v tri skupine. Ena skupina miši je prejemala kontrolno prehrano (CD), druga zahodno prehrano (WD), tretjo pa smo po določenem času hranjenja z WD izpostavili kalorični restrikciji (RCD). Pri WD miših se je pojavila delno kompenzirana SB2, inzulinska rezistenca in hiperglikemije na tešče. Dinamiko znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo snemali s konfokalnim mikroskopom na akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke ob stimuliranju z različnimi koncentracijami glukoze. Zaznali smo značilen vzorec kalcijevih oscilacij celic beta. V svoji magistrski nalogi sem podrobneje preučeval plato fazo oscilacij znotrajcelične koncentracije kalcijevega iona, natančneje aktivni čas, frekvence in dolžine oscilacij. Celice beta WD miši so delno kompenzirale inzulinsko rezistenco s povečano aktivnostjo, ki se je izrazila predvsem v aktivnem času oscilacij. Ugotovili smo, da je kalorična restrikcija signifikantno znižala aktivni čas in dolžino oscilacij. Ko smo preučevali vpliv koncentracije glukoze na dinamiko kalcijevih oscilacij, smo pri vseh skupinah zasledili trend naraščanja aktivnega časa in dolžine oscilacij ob naraščanju koncentracije glukoze. Pri frekvenci oscilacij nismo zaznali jasnega vzorca ne med tretmaji in ne ob večanju koncentracije glukoze. Kratkotrajna kalorična restrikcija je izboljšala inzulinsko občutljivost, povzročila normoglikemijo in povrnila aktivnost celic beta na raven CD miši. Rezultati nam nudijo boljši vpogled v mehanizme SB2 in nudijo dobro platformo za študij SB2 na živalskih modelih.
Ključne besede: celice beta, kalcijev ion, kalorična restrikcija, Langerhansov otoček, zahodna dieta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1174; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

10.
Razvoj novega in vitro modela trebušne slinavke z uporabo tehnike 3d tiska
Marko Milojević, 2021, doktorska disertacija

Opis: Celični nosilci iz polisaharidov posnemajo strukturo in sestavo ekstracelularnega matriksa, v katerem celice trebušne slinavke proliferirajo. Kljub vsesplošni uporabi polisaharidnih hidrogelov v tkivnem inženirstvu večina metod izdelave ni uspešna pri izdelavi stabilnih hidrogelnih nosilcev, ki bi omogočili dolgotrajno rast in ohranitev fenotipa specifičnih celic. Ključnega pomena za uspešno uporabo posameznega materiala v tkivnem inženirstvu je tudi uravnavanje lastnosti nosilcev, izdelanih iz njega (nabrekanje, degradacija, reološke lastnosti, mehanske lastnosti, poroznost, hidrofilnost, mikro- in nano-površinske lastnosti), tako da te posnemajo izvorno tkivo. V doktorski nalogi smo razvili nove polisaharidne formulacije, ki so primerne za 3D tisk visoke ločljivosti, sočasno pa ohranjajo dolgoročno strukturno stabilnost v pogojih celičnih kultur, kar je ključno za njihovo dolgotrajno uporabo. Z vgradnjo nikelj-bakrovih nanodelcev smo dokazali, da lahko celičnim nosilcem spreminjamo osnovne materialne lastnosti, tako pa postavili temelje za izgradnjo nosilcev, ki natančneje posnemajo lastnosti izvornega tkiva. Sočasno smo razvili hibridno tehniko 3D tiska, ki omogoča hkraten tisk termoplastičnih polimerov s hidrogeli in izgradnjo mehansko stabilnejših nosilcev. Izdelali smo tudi novo šobo in protokol core/shell tiska, ki zagotavljata izdelavo nosilcev s pretočnimi filamenti, ki posnemajo osnovno funkcionalnost žilja in vitro. Po uspešni izolaciji celic trebušne slinavke, smo nazadnje izdelali novo biočrnilo z vključenimi celicami in situ, ki ga lahko natisnemo v želene geometrijske oblike. S funkcionalnimi celičnimi testi smo dokazali, da so vse razvite formulacije biokompatibilne, tiskani nosilci pa podpirajo dolgoročno rast in viabilnost izoliranih celic trebušne slinavke ter tako omogočajo izvedbo dolgotrajnejših eksperimentov.
Ključne besede: 3D tisk, celični nosilci, polisaharidni hidrogeli, celice trebušne slinavke, model in vitro
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

Iskanje izvedeno v 20.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici