| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 96
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije
Andrej Paušič, Mario Lešnik, 2021

Abstract: Monografija z nalovom Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije Ambrosia artemisiifolia L. holistično obravnava aktualno problematiko zatiranja alohtonih, invazivnih rastlinskih vrst, na primeru pelinolistne ambrozije. V publikaciji so nazorno predstavljene najpomembnejše mehanske metode in tehnike zatiranja ambrozije, učinki samih metod, kakor tudi učinki uporabe ter primerjava med posameznimi tehnikami zatiranja vrste. Posebno poglavje je namenjeno ekonomiki zatiranja plevelov v urbanem okolju, z uporabo metod krtačenja, uporabo ognja, pare ter s pomočjo biotičnih metod zatiranja ambrozije. Prav omenjeni moderni pristopi k zatiranju alohtonih plevelnih vrst so danes, zaradi ukinjanja uporabe številnih herbicidov na javnih površinah, še kako aktualni. Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem, pridelovalcem, ekologom, pa tudi širšemu krogu bralcev.
Keywords: pelinolistna ambrozija, invazivne vrste, nekemično zatiranje, biotično zatiranje, agroekosistem, varstvo, ukrepi, poljščine
Published: 28.07.2021; Views: 150; Downloads: 12
.pdf Full text (139,05 MB)
This document has many files! More...

2.
Zmanjšanje tehnoloških ukrepov na nogometnem stadionu Ljudski vrt zaradi zamenjave travne ruše
David Danijel, 2019, master's thesis

Abstract: Na nogometnih igriščih je zelo pomembno, da je travna ruša odporna na obremenitve, ki jih predstavljajo tekme na najvišjih nivojih različnih tekmovanj. Da lahko to dosežemo, je zelo pomembno, da se na igriščih izvajajo agrotehnični ukrepi: košnja, zračenje, škropljenje, zalivanje in gnojenje, ki travni ruši omogočajo optimalne pogoje za rast, igralcem pa optimalne pogoje za igro. Na stadionu »Ljudski vrt« v Mariboru so se leta 2018 odločili za zamenjavo travne ruše, da bi igralcem zagotovili optimalne pogoje za igro. V magistrskem delu smo želeli z merjenji števila posameznega agrotehničnega ukrepa in merjenjem parametrov porabe goriva, časa in hitrosti ugotoviti, ali z zamenjavo travne ruše lahko zmanjšamo potrebo po tehnoloških ukrepih na stadionih, ki so opremljeni z najsodobnejšo travno rušo.
Keywords: tehnološki ukrepi / nogometni stadioni / travna ruša / izrabljena mesta
Published: 07.01.2020; Views: 370; Downloads: 31
.pdf Full text (1,92 MB)

3.
Uporaba tehnologije RFID za merjenje vpliva medvrstne razdalje na razvoj soje.
Mišel Pleteršek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Setev soje se lahko izvede na različne načine, pri čemer razlikujemo sejalnice za setev predvsem glede na medvrstno razdaljo, ki jo z njimi dosežemo. Preučevali smo vpliv medvrstne razdalje na razvoj rastlin soje, pri čemer smo uporabili dve sorti soje, Lenka in ES Mentor. Vsako od njiju smo sejali na medvrstno razdaljo 35 cm in 70 cm, pri tem smo gostoto povsod ohranili enako. S pomočjo tehnologije RFID, ki obsega pametno značko z mikročipom, tremi senzorji in anteno ter bralnik, smo skozi rastno dobo posevka izvajali meritve temperature, vlažnosti in svetlobe na sredi medvrstnega prostora vsake poskusne parcele. Proti koncu razvoja posevka smo opravili meritve morfoloških lastnosti rastlin in popis zapleveljenosti. Ugotovili smo, da so razlike med sortami soje bolj izrazite kot razlike pri različnih medvrstnih razdaljah. Prikazali smo možnosti uporabe tehnologije RFID v poljedelstvu in predlagali izboljšave, ki bi kmetu omogočile lažji nadzor kmetijskih površin in hitrejše ukrepanje.
Keywords: RFID, soja, medvrstna razdalja, setev
Published: 04.10.2019; Views: 377; Downloads: 36
.pdf Full text (4,25 MB)

4.
Merjenje mikroklime v nizkih tunelih z različnimi prekrivkami
Aleš Bohak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Za potrebe intenzivne pridelave hrane se vedno več rastlin goji v zavarovanih prostorih, kjer so rastline zaščitene pred neželenimi vremenskimi vplivi. Zavarovani prostori so lahko povsem enostavni objekti pokriti z različnimi folijami ali pa najsodobnejši steklenjaki z avtomatskim uravnavanjem klime. V letu 2017 smo na domači njivi na Pobrežju postavili štiri nizke tunele in jih prekrili z različnimi prekrivkami, in sicer z PE folijo debeline 60 µm in 150 µm, z PE folijo debeline 60 µm, ki je bila naluknjana in z 19 g PP folijo oziroma kopreno. V obdobju od 20. 4. 2017 do 18. 5. 2017 smo z dataloggerjem CR1000 podjetja Campbell Scientific konstantno merili zunanjo temperaturo in temperaturo v tunelih. Kot najprimernejša prekrivka se je izkazala koprena, saj je rastlinam nudila višje temperature ponoči, podnevi pa se v tunelih ni segrelo preveč. Kot neprimerni za prekrivanje nizkih tunelov sta se izkazali PE foliji debelin 150 in 60 µm, saj se je že ob zunanjih temperaturah nad 10 °C v njih ogrelo preko 40°C. Za poskusno rastlino smo v tunele posadili sadike nizkega fižola, vendar jih je že v prvi noči merjenja skoraj v celoti uničila zunanja temperatura -4,2°C.
Keywords: nizki tuneli, mikroklima, prekrivke
Published: 25.09.2019; Views: 311; Downloads: 43
.pdf Full text (976,75 KB)

5.
DOLOČANJE ODMERKA FITOFARMACEVTSKEGA SREDSTVA Z UPORABO MEHKEGA ODLOČITVENEGA MODELA
Peter Berk, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Pri procesu nanašanja fitofarmacevtskega sredstva, pomešanega z vodo (škropilna brozga) v predpisani koncentraciji, s klasičnimi pršilniki za kemično varstvo krošenj dreves v sadovnjaku se uporabljajo standardni modeli za izražanje odmerkov fitofarmacevtskega sredstva in se pri tem ne upoštevajo karakteristične lastnosti krošenj dreves v sadovnjaku. Rezultat takšnih modelov je nekontrolirano krmiljenje količine škropilne brozge skozi posamezne šobe na krošnjo drevesa. V doktorski disertaciji predstavljamo avtonomni sistem, ki omogoča nadzorovano krmiljenje količin brozge skozi šobe na različnih segmentih krošnje drevesa. Avtonomni sistem temelji na mehkem odločitvenem modelu, v katerega smo, zaradi preciznejšega krmiljenja količin brozge, vključili informacijo o ocenjeni vrednosti listne površine. Ocenjeno vrednost listne površine na segmentih krošnje drevesa smo ovrednotili na osnovi ročnih meritev, laserskega merilnega sistema in programskega algoritma, s katerim smo omogočili tridimenzionalno rekonstrukcijo krošnje drevesa. V eksperimentu v sadovnjaku smo za ovrednotenje listne površine zajeli različne starosti in sorte jablan ('zlati delišes', 'jonagold' in 'gala'). Z uporabo regresijske metode smo ocenili zvezo med dvema odvisnima spremenljivkama (digitalno število zadetkov odbitih laserskih žarkov in digitalna prostornina krošnje drevesa) in eno neodvisno spremenljivko (listna površina, ročno izmerjena). Glede na razmerje med številom oblakov točk in listne površine smo ugotovili, da znaša maksimalna vrednost korelacijskega koeficienta 0,878. Sestavni del mehkega odločitvenega modela je predstavljal mehki logični algoritem za krmiljenje tripoložajnih elektromagnetnih ventilov v pulznoširinskem načinu, ki smo jih namestili na prototip aksialnega pršilnika. Rezultati so pokazali, da lahko z mehkim odločitvenim modelom omogočimo krmiljenje količin škropilne brozge v točno določenem območju glede na ocenjeno vrednost listne površine, zato bo ta model v bližnji prihodnosti predstavljal močno orodje pri zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin.
Keywords: fitofarmacevtsko sredstvo, merjenje, krmiljenje, algoritem, krošnja drevesa
Published: 26.07.2018; Views: 1033; Downloads: 90
.pdf Full text (12,84 MB)

6.
Rast stevije (Stevia rebaudiana Bertoni) v akvaponskem sistemu z navadnimi krapi (Cyprinus carpio L.)
Marko Gomboc, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Akvaponika je metoda, s katero gojimo rastline in ribe v načrtno izdelanem krožnem ekosistemu, ki izkorišča naravno prisotne bakterije za razkroj ribjih iztrebkov v hrano za rastline (gnojilo). Stevia (Stevia rebaudiana Bertoni) je rastlina, katere posušene in zdrobljene delce uporabljamo kot naravno sladilo. Predstavljeni in opisani so bili izgradnja in delovanje lastnega akvaponskega sistema ter rezultati in ugotovitve vzporedne pridelave navadnih krapov in stevije. Za poskus so bile v akvaponsko gredo, ki je bila v celoti plod lastnega dela, nasajene štiri približno enako velike sadike stevije. Istočasno je bilo v vrtni ribnik zraven akvaponske grede naseljenih sedemnajst mladih navadnih krapov. Konec septembra so bili pobrani listi stevije v skupni masi posušenih listov 23 g. V enakem obdobju je bilo izlovljenih osem navadnih krapov, ki so tehtali 1908 g. Iz tega podatka je bilo izračunano, da je bila skupna masa enajstih navadnih krapov 2620,75 g. Skupna masa navadnih krapov se je v 138 dneh, kolikor dolgo je trajal poskus, povečala za 571,75 %.
Keywords: akvaponika, stevija (Stevia rebaudiana Bertoni), navadni krap (Cyprinus carpio L.), akvaponski sistem
Published: 31.05.2018; Views: 1102; Downloads: 112
.pdf Full text (3,67 MB)

7.
The accuracy of the germination rate of seeds based on image processing and artificial neural networks
Uroš Škrubej, Črtomir Rozman, Denis Stajnko, 2015, original scientific article

Abstract: This paper describes a computer vision system based on image processing and machine learning techniques which was implemented for automatic assessment of the tomato seed germination rate. The entire system was built using open source applications Image J, Weka and their public Java classes and linked by our specially developed code. After object detection, we applied artificial neural networks (ANN), which was able to correctly classify 95.44% of germinated seeds of tomato (Solanum lycopersicum L.).
Keywords: image processing, artificial neural networks, seeds, tomato
Published: 14.11.2017; Views: 817; Downloads: 260
.pdf Full text (353,43 KB)
This document has many files! More...

8.
Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih
Denis Stajnko, 2017, other monographs and other completed works

Abstract: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in izobraževanju pridelovalcev o sodobnih načinih obdelave tal na vodovarstvenih območjih (VVO), ki obsegajo območje varovanja vodnjaka (VVO), zasilno zaščitno cono (VVO III), pomembno območje za podtalnico (VVO II) in zelo občutljivo območje (VVO I). Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. VVO predstavlja področja zajemanja pitne vode (vključno z vodo iz jezer, rek in podzemnih vodonosnikov), ki jih ščitimo pred prekomerno uporabo in kontaminacijo. Ker je VVO po navadi del kmetijske krajine, na kakovost vode lahko vplivajo nepravilne kmetijske prakse. V prvem delu monografije so predstavljene najpomembnejše omejitev konvencionalnega gojenja na VVO, zlasti obdelava tal, ki je omejena z lokalno in državno zakonodajo. Pomemben del monografije je predstavitev ohranitvenega kmetijstva, pri čemer je posebej opisana konzervacijska (ohranitvena) obdelava (KO), ki je edini sprejemljiv način priprave tal za setev na VVO. Poleg KO-sistemov so prikazani principi direktne setve brez mehanskega mešanja tla, setev v trakove in združene setve.
Keywords: konzervacijsko kmetijstvo, ohranitvena obdelava, direktna setev, zastirka, kontrola plevelov
Published: 07.08.2017; Views: 1107; Downloads: 206 
(1 vote)
.pdf Full text (6,45 MB)
This document has many files! More...

9.
Programmable ultrasonic sensing system for targeted spraying in orchards
Denis Stajnko, Peter Berk, Mario Lešnik, Viktor Jejčič, Miran Lakota, Andrej Štrancar, Marko Hočevar, Jurij Rakun, 2012, original scientific article

Abstract: This research demonstrates the basic elements of a prototype automated orchard sprayer which delivers pesticide spray selectively with respect to the characteristics of the targets. The density of an apple tree canopy was detected by PROWAVE 400EP250 ultrasound sensors controlled by a Cypress PSOC CY8C29466 microcontroller. The ultrasound signal was processed with an embedded computer built around a LPC1343 microcontroller and fed in real time to electro-magnetic valves which open/close spraying nozzles in relation to the canopy structure. The analysis focuses on the detection of appropriate thresholds on 15 cm ultrasound bands, which correspond to maximal response to tree density, and this was selected for accurate spraying guidance. Evaluationof the system was performed in an apple orchard by detecting deposits of tartrazine dye (TD) on apple leaves. The employment of programmable microcontrollers and electro-magnetic valves decreased the amountof spray delivered by up to 48.15%. In contrast, the reduction of TD wasonly up to 37.7% at some positions within the tree crown and 65.1% in the gaps between trees. For all these reasons, this concept of precise orchard spraying can contribute to a reduction of costs and environmental pollution, while obtaining similar or even better leaf deposits.
Keywords: air-assisted sprayer, ultrasound, algorithm, programmable, microcontroller, spray distribution, orchard
Published: 22.06.2017; Views: 1002; Downloads: 332
.pdf Full text (890,30 KB)
This document has many files! More...

10.
Hidravličen pogon tračnega obračalnika - zgrabljalnika
Tadej Toplak, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Pri traktorjih starejšega tipa je zaradi zasnove pogona priključne gredi onemogočen vzvratni delovni hod, saj se takrat priključna gred vrti v nasprotno smer. Izdelali smo nov pogon obračalnika preko hidromotorja. Ob tem smo morali na traktorju razširiti hidravlični sistem. Predstavili smo osnove hidravlike na kmetijskih strojih, hidravlične črpalke in hidravlični sistem traktorjev. Opisali smo obračalnike in zgrabljalnike za spravilo krme. Zasnovo novega pogona smo naredili z računalniškim modelom v programskem okolju Catia V5R17, izrisali delavniške in sestavno risbo novega pogona, ki so dodani v prilogah. Pogon smo tudi izdelali, opisali njegovo izdelavo in potrebni material ter ga preizkusili v praksi. Uporabili smo zobniški hidromotor. Izkazalo se je, da pogon deluje dobro, rešili smo problem vzvratnega hoda, tako se lahko prihrani čas in gorivo, nevarno obračanje na strmih terenih pa ni več potrebno. Dosegli smo zadovoljive delovne obrate stroja, tako da je površina ob delovnem hodu lepo očiščena. Hidravlično olje se ne pregreva. Z novim pogonom je tudi varovanje ob preobremenitvi veliko bolj učinkovito. Ugotovili smo, da bi se podoben pogon lahko uporabil na več kmetijskih strojih in tako poenostavil njihovo uporabo.
Keywords: hidravlika, hidravlična črpalka, hidromotor, zgrabljalnik, obračalnik/, računalniški model
Published: 03.02.2017; Views: 1802; Downloads: 195
.pdf Full text (3,65 MB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica