| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 159
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtnici
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 123; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (367,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sodelovanje Policije in Slovenske vojske pri obvladovanju množičnih ilegalnih migracij
Alen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu. Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije.
Ključne besede: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij
Manca Drnovšček, 2020, diplomsko delo

Opis: Eskalacija tako kompleksnega in dinamičnega procesa, kot je radikalizacija, ostaja resna varnostna grožnja 21. stoletja. Stopnja nevarnosti, ki jo predstavljajo potujoči radikalizirani Evropejci, konstantno niha, sploh v trenutnih razmerah, ko se države soočajo z velikim številom tako legalnih kot ilegalnih migracij. Moralna panika in islamofobija, ki ju sproža surovost terorističnih napadov po svetu, polarizacijo družbe zgolj še povečujeta. Ravno razcepljenost družbe in z njo povezana konfliktna nestrpnost pa zagotavljata idealne pogoje za kalitev ekstremizma in radikalnih ideologij. Radikalizacija je danes zakoreninjena že kar globoko v družbenih porah. Sprva tih proces, skrivajoč se pod pretvezo nedolžnosti, za seboj pušča precej razsežne posledice. Mnogim terorističnim celicam služi kot eden izmed poglavitnih mehanizmov za novačenje novih podpornikov ekstremističnih ideologij, njena večplastna narava pa predstavlja izziv številnim mednarodnim politično-varnostnim organizacijam (EU, OZN, OVSE, NATO in Svet Evrope), ki si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo tega globalnega problema. Razumevanje terorističnih groženj današnjega in jutrišnjega časa vsekakor zahteva multidimenzionalen odziv, ki vključuje kar se da optimalne preventivne in reaktivne ukrepe. Sprejetje učinkovitih varnostnih protiradikalizacijskih strategij in kasnejša implementacija le-teh je nujna protiutež v boju z radikalizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, protiradikalizacijske strategije, mednarodne organizacije
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (864,90 KB)

4.
Delovanje specialnih policijskih enot - primerjava slovenske, španske in portugalske specialne enote policije
Ula Moškerc, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi razmaha terorizma in najtežjih oblik kriminalitete so države ustanovile policijske specialne enote. Pripadniki enot so dobro usposobljeni in ustrezno opremljeni, da lahko delujejo v situacijah in nalogah, ki pomenijo visoko tveganje tako za udeležence kot tudi za njih same. V diplomskem delu so predstavljene slovenska Specialna enota (SE), španska specialna enota (GEO) in portugalska specialna enota (GOE). Opisan je njihov nastanek oziroma zgodovina, naloge, organizacijska sestava, selekcijski postopek, usposabljanje, pripadniki enot (specialci) in oprema, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Primerjalna analiza treh specialnih enot pokaže, da so si v nekaterih značilnostih med seboj zelo podobne. Glavna podobnost je, da so se vse tri enote razvile kot posledica terorističnih dejanj in da je njihova primarna naloga protiteroristično delovanje. Podobne so tudi ostale naloge, ki jih opravljajo pripadniki, ter selekcijski postopek in usposabljanje. K temu deloma prispeva tudi dejstvo, da so tako slovenska, španska kot tudi portugalska specialna enota članice mednarodnega združenja protiterorističnih enot Atlas in da tesno sodelujejo tudi z ostalimi enotami po svetu. Med seboj se razlikujejo predvsem v organizacijski sestavi in tudi opremi, ki jo premorejo tako za operacije in naloge, ki jih opravljajo, kot tudi za opremljanje specialcev.
Ključne besede: diplomske naloge, specialna enota policije, policisti specialci, protiteroristično delovanje, usposabljanje
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji
Kaja Prislan, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Mehanizmi policijskega sodelovanja za zagotavljanje notranje varnosti v Evropski uniji
Robert Furman, Gorazd Meško, Andrej Sotlar, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Evropska unija predstavlja prostor, kjer je zagotovljena pravica do varnosti. Za to so pristojne številne agencije, predvsem pa policija. Namen prispevka je prikazati instrumente Evropske unije, ki urejajo policijsko sodelovanje pri zagotavljanju notranje varnosti v Evropski uniji. Avtorja izpostavita pomen policijskega sodelovanja, predstavita pravne okvirje, sistemske ukrepe, instrumente in oblike policijskega sodelovanja na ravni Evropske unije. Posebej je izpostavljena vloga Slovenije kot države članice. Na koncu avtorja razpravljata o uspešnosti razvoja policijskega sodelovanja v evropskem prostoru. Metode: Uporabljena je metoda analize vsebine pisnih virov, predvsem pogodbe, strategije, uredbe in drugi akti organov Evropske unije. Avtorja uporabljata pri analizi tudi ugotovitve na podlagi lastnih izkušenj in posamezne oblike policijskega sodelovanja ponazorita tudi s primeri iz slovenske prakse. Ugotovitve: Policijsko sodelovanje v Evropski uniji obsega paket političnih, zakonodajnih, organizacijskih, sistemskih in izvedbenih ukrepov. Razvoj policijskega sodelovanja v zadnjih 20-ih letih je šel predvsem v smeri nenehnega izboljšanja izmenjave policijskih informacij in podatkov, nikakor pa ne v smer prenosa preiskovalnih in policijskih pooblastil na organe drugih držav članic ali institucije Evropske unije. Avtorja menita, da bo trend policijskega sodelovanja na ravni Unije šel nadalje v smeri poenostavljanja pravil in pristopa od spodaj navzgor (bottom-up approach), kar bi omogočilo razvoj bolj kvalitetnih instrumentov sodelovanja, kot je bila vzpostavitev Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI). Ob pripravi novega večletnega programa za skladen razvoj območja svobode, varnosti in pravosodja pa se poraja vprašanje, koliko pooblastil za zagotavljanje notranje varnosti in ukrepanje bodo države članice nadalje prenašale na Evropsko unijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Poznavanje sistema policijskega sodelovanja v Evropski uniji je zelo pomembno za policiste in strokovnjake s področja kazenskega pravosodja.
Ključne besede: policija, pravosodje, notranje zadeve, sodelovanje, Evropska unija
Objavljeno: 30.04.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (899,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Zasebna obveščevalna dejavnost
Jaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 264; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (510,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Zasebno varovanje kot nadzorovalec privatiziranih urbanih prostorov
Bernarda Tominc, Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je proučiti opravila, ki jih pri varovanju nakupovalnega središča, kot privatiziranega urbanega prostora, izvaja zasebnovarnostno osebje. Avtorji želijo ugotoviti, kakšno je razmerje med tipičnimi varnostnimi/ policijskimi/nadzorstvenimi opravili, ki jih najbolje okarakterizirajo zakonsko opredeljeni ukrepi zasebnega varnostnika, in drugimi opravili, ki imajo za cilj predvsem zagotavljanje prijetnega in sproščenega počutja strank ter zadovoljstva naročnikov zasebnovarnostnih storitev. Metode: Prispevek temelji na raziskavi, ki je bila opravljena s pomočjo kvalitativnih metod raziskovanja, predvsem z metodo načrtnega neposrednega opazovanja za proučevanje dogajanj v nakupovalnem središču in reakcijo zasebnih varnostnikov na to dogajanje ter metodo intervjuja za pojasnitev organizacije varovanja in upravljanja z nakupovalnim središčem. Ugotovitve: Proučevano nakupovalno središče se je v opazovanem obdobju pokazalo za varen in do obiskovalcev prijazen urbani prostor. To dokazuje tudi opravljeno delo zasebnih varnostnikov, ki je obsegalo in zahtevalo predvsem ukrepe opozarjanja in izrekanja ustnih navodil (odredb) obiskovalcem, medtem ko dogodkov, ki bi zahtevali druge, ostrejše ukrepe varnostnikov (od preprečitve vstopa ali izstopa in zadržanja osebe do uporabe fizične sile ali sredstev za vklepanje in vezanje) v opazovanem obdobju ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava vključuje le vidik varovanja skupnih prostorov nakupovalnega središča, ne opredeljuje pa se do razmerij med posameznimi ponudniki/ izvajalci zasebnovarnostnih storitev, ki jih najemajo poslovni subjekti znotraj nakupovalnega središča. To ostaja izziv za nadaljnje raziskovanje. Praktična uporabnost: Tako zasebnovarnostna podjetja kot tudi naročniki/uporabniki njihovih storitev so z raziskavo dobili nevtralen vpogled v dejanske razsežnosti opravljanja varnostno-nadzorstvenih in drugih funkcij zasebnih varnostnikov v nakupovalnem središču. Prav tako bodo ugotovitve pomembne za premislek o smotrnosti drobitve zasebnovarnostnih storitev med različne ponudnike teh storitev v enem nakupovalnem središču, kakor tudi o (ne)koordinaciji in (ne) sodelovanju med varnostniki v lokalih in varnostniki nakupovalnega središča. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek predstavlja rezultate raziskave o dejanski vlogi zasebnega varovanja kot neformalnega družbenega nadzorovalca v privatiziranih urbanih prostorih. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Ključne besede: zasebno varovanje, nakupovalna središča, privatizirani urbani prostori, študije primerov, Slovenija
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 302; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (385,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Zaznavanje klimatskih sprememb kot grožnje varnosti
Andrej Sotlar, Jerneja Šifrer, Silvo Grčar, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti varnostne razsežnosti posledic klimatskih sprememb, predstaviti in analizirati dosedanje raziskave o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti in izmeriti stopnjo njihovega zaznavanja na populaciji študentov dveh slovenskih fakultet, ki se ukvarjajo s proučevanjem varnosti in/ali klimatskih sprememb, zaradi česar gre pričakovati, da imajo bolj izdelana stališča do proučevane tematike. Metode: Uporabljena je analiza primarnih in sekundarnih virov, vključno s pregledom raziskav evropskega in nacionalnega javnega mnenja ter metoda anketiranja študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Ugotovitve: Tako prebivalci Slovenije kot študenti Fakultete za varnostne vede in Biotehniške fakultete klimatske spremembe zaznavajo kot resno grožnjo, predvsem v globalnem smislu, a še vedno manjšo v primerjavi z ekonomsko-socialnimi dejavniki ogrožanja varnosti na svetovni in nacionalni ravni. Med študenti ni opaziti razlike v zaznavi klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Študenti obeh fakultet v povprečju menijo, da klimatske spremembe ogrožajo predvsem svetovno varnost in manj varnost v Sloveniji in varnost posameznika. Kljub temu ocenjujejo, da jih klimatske spremembe danes ogrožajo bolj kot pred petimi leti. Študenti Fakultete za varnostne vede močneje zaznavajo pojavne oblike klimatskih sprememb v primerjavi s študenti Biotehniške fakultete. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je bila narejena samo na študentski populaciji, zato bi jo bilo koristno ponoviti tudi na populaciji prebivalcev Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: V raziskavi so sodelovali študenti, za katere lahko sklepamo, da o učinkih klimatskih sprememb zaradi kurikuluma njihovih fakultet verjetno vedo več kot študenti drugih fakultet. Zato je iz njihovih odgovorov možno predvidevati, kakšno bi bilo zaznavanje klimatskih sprememb pri drugih, na tem področju »manj ozaveščenih« študentov. Ta spoznanja bi bilo mogoče uporabiti pri vnašanju vsebin s področja klimatskih sprememb v druge visokošolske študijske programe.
Ključne besede: klimatske spremembe, zaznavanje, grožnje, varnost, študenti
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 398; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (883,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Profesionalizacija zasebnega varstva v Sloveniji
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je bil opraviti analizo razvoja zasebnega varstva, predstaviti razvitost posameznih značilnosti poklicev/profesij in nakazati rešitve za nadaljevanje procesa profesionalizacije zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljen je bil pregled znanstvenih in strokovnih del, zakonskih in podzakonskih aktov, evidenc, seznamov in spletnih strani državnih organov, zbornic, izobraževalnih ustanov, profesionalnih združenj idr. Prispevek je koncipiran okrog ključnih značilnosti procesa profesionalizacije, kot so zakonska zaščitenost poklica/profesije, izobraževanje in usposabljanje, profesionalna etika, obstoj strokovnih revij, profesionalna združenja in odnosi z javnostmi.Ugotovitve:Zasebno varovanje in detektivska dejavnost se v Sloveniji razvijata že približno trideset let. V tem času so se razvili različni poklici, določeni so bili poklicni standardi in nastale so ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem. Poklici na področju zasebnega varovanja so bolje zakonsko zaščiteni kot detektivski poklic. Med ostalimi značilnostmi procesa profesionalizacije sta zelo izražena profesionalna etika in obstoj profesionalnih združenj, kar pa ne preseneča, saj sta celo zapovedana z zakonom. Slabše kaže na področju strokovnih revij in odnosov z javnostmi, saj je zasebno varstvo v družbi še vedno slabo prepoznavno. Za uspešen nadaljnji razvoj in profesionalizacijo zasebnega varstva bo treba dokončno urediti področje izobraževanja in usposabljanja, preprečiti nelojalno konkurenco, zasebnovarnostnemu osebju pa zagotoviti boljše plače. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo celostno študijo in oceno procesa profesionalizacije zasebnega varstva v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih.
Ključne besede: zasebno varstvo, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, profesionalizacija, poklic, profesija, izobraževanje, usposabljanje, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (451,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici