Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, natančneje upravičenja in prepovedi, ki jih detektivu podeljuje oziroma določa zakon. Detektiv pri svojem delu omejen z (ne popolnoma jasnimi) zakonskimi določbami. Te so določene z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih pravic tako opazovanih kot tretjih oseb. Ker vsako ravnanje detektiva predstavlja določen poseg v človekove pravice, mora detektiv pri svojem delovanju izbirati načine dela, s katerimi v najmanjši možni meri posega v zasebnost in druge pravice posameznika. Izrecno detektiv ne sme opravljati prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere so z zakonom pooblaščeni policija sodišče in drugi pravosodni organi ter varnostno-obveščevalne službe. Žal je praksa pokazala, da je meja med upravičenji detektivov in prikritimi preiskovalnimi ukrepi pogosto zabrisana, po našem mnenju pa bi se težavam lahko ognili z jasnejšimi definicijami in sistemskim pristopom pri oblikovanju samih zakonskih določb. Ker izvajanje upravičenj detektiva lahko predstavlja poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti, mora biti izvajanje teh jasno, določno in natančno opredeljeno v zakonu, detektivi, ki izvršujejo ta upravičenja pa morajo nenazadnje imeti jasno začrtane meje. V vsakem primeru pa ob očitkih spornih ravnanj detektiva končno razlago zakonitosti le teh na koncu poda sodišče. Z vidika sodne prakse so dovoljeni posegi v človekove pravice samo tisti, ki zasledujejo ustavno dopusten cilj in ki nato prestanejo še strogi test sorazmernosti. Če detektiv s svojim ravnanjem nedovoljeno poseže v človekove pravice, tako pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti v nobenem sodnem postopku, tako detektiv kot naročnik pa lahko (glede na stopnjo odgovornosti) za svoje ravnanje kazensko in civilnopravno odgovarjata.
Ključne besede: detektivska dejavnost, prikriti preiskovalni podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Islamska država Iraka in Sirije (ISIS) je ena najnevarnejših in najbolj prepoznavnih terorističnih organizacij sodobnega časa, ki je s svojo brutalnostjo in hitro širitvijo ogrozila stabilnost Bližnjega vzhoda in širše mednarodne skupnosti. Organizacija je nastala iz ostankov po razpadu Al-Kaide v Iraku, svoj vrhunec moči pa je utrdila z razglasitvijo kalifata v Mosulu leta 2014. ISIS je s pomočjo verske ideologije, vojaške moči in finančnih virov, kot so trgovina z nafto, izsiljevanje, trgovina z ljudmi in donacije, vzpostavil lastno upravo in izvajal strogo šeriatsko pravo, prav tako pa je imel jasno strategijo, ki je vključevala osvajanje držav in širitev ideologije šeriatskega prava. ISIS je izkoristil politično nestabilnost v Iraku in kasneje še v Siriji, korupcijo, razpad varnostnih sil ter umik ameriške vojske, da je zavzel obsežna ozemlja in izvajal napade z visoko smrtnostjo. Po iranski in sirski združitvi moči z mednarodno skupnostjo sta državi po letu 2016 uspešno zajezili ISIS. V letih 2020 in 2021 je bilo v Iraku in Siriji zabeleženih več deset napadov mesečno, kar pa še vedno kaže na prisotno nevarnost, kljub izgubi večine ozemlja. ISIS je svojo ideologijo uspešno širil tudi preko spleta, kjer je z digitalno propagando in sporočili privabljal in radikaliziran posameznike iz celotnega sveta in je tako hitro širil svoj krog pripadnikov. Splet je postal eden izmed ključnih elementov radikalizacije ISIS-ovih pripadnikov in je imel ključno vlogo pri širjenju vpliva te teroristične organizacije. Ugotovitve kažejo, da je ISIS kljub vojaškemu porazu še vedno aktiven in predstavlja potencialno grožnjo, zlasti v kontekstu globalnih kriz, kot so vojne v Ukrajini in Palestini, ki lahko preusmerijo pozornost varnostnih organov. Ker ISIS še vedno ostaja grožnja, je ključno da mednarodni organi stalno medsebojno sodelujejo in krepijo varnost in boj proti terorizmu.
Ključne besede: ISIS, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv podnebnih sprememb na nove varnostne izzive s poudarkom na podnebnih konfliktih in migracijah. Podnebne spremembe povzročajo pomanjkanje naravnih virov (voda, hrana, energija), kar povečuje družbene napetosti in tveganje za konflikte. Mednarodni odzivi, kot sta Kjotski protokol in Pariški sporazum, določajo cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, krepitev odpornosti držav in vključevanje podnebnih ukrepov v varnostne strategije. Študija primera Sirije prikazuje, kako dolgotrajne suše, zmanjšanje vodnih zalog in degradacija zemlje, skupaj z omejitvami pretoka Evfrata iz Turčije, slabšajo kmetijsko proizvodnjo, povzročajo migracije s podeželja v mesta in poglabljajo humanitarno krizo. To prispeva k nestabilnosti in otežuje obnovo države. Drugi primer, Bangladeš, ponazarja vpliv dviga morske gladine in pogostih poplav, ki uničujejo obdelovalne površine, povzročajo notranje in čezmejne migracije ter obremenjujejo infrastrukturo in socialne sisteme sosednjih držav. Podnebne migracije tako predstavljajo izziv za varnost, gospodarstvo in politično stabilnost regij. Delo poudarja, da so podnebni varnostni izzivi večplastni. Od povečanja konfliktov zaradi tekmovanja za vire, pritiska na urbane centre, socialnih nemirov do ogrožanja prehranske in energetske varnosti. Reševanje zahteva povezovanje humanitarnih, razvojnih in podnebnih ukrepov, krepitev mednarodnega sodelovanja, vlaganje v obnovljive vire energije in trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Povezovanje podnebnih in varnostnih strategij je ključno za zmanjšanje tveganj in zaščito ranljivih skupnosti po svetu.
Ključne besede: varnostni izzivi, konflikti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (855,81 KB)

Opis: Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja so korenite politične spremembe v vzhodnoevropskem prostoru vplivale tudi na razmere v Jugoslaviji in v Sloveniji. Krepitev slovenske ideje o lastni demokratični državi in nasprotovanje jugoslovanskih oblasti je pripeljalo do vse večjih napetosti. V prelomnem letu 1990 je prišlo do poskusa razorožitve slovenske Teritorialne obrambe (TO) s strani Jugoslovanske ljudske armade. Zato je bila TO prisiljena tajno skladiščiti orožje, kar se je pokazalo kot pomemben osamosvojitveni ukrep Slovenije. Diplomsko delo obravnava temo tajnega skladiščenja orožja na primeru Občine Žalec, pri čemer se osredotoča na motive, ki so privedli do tega dejanja, na načine izvedbe tajnega skladiščenja, ter na njegov vpliv na proces vzpostavitve samostojne države. Ugotovitve kažejo, da so motivi za tajno skladiščenje orožja preventivne in obrambne narave, saj so se grožnje JLA o ponovnem odvzemu orožja TO izkazale za utemeljene in verjetne. Izvedba tajnega skladiščenja je bila premišljena in tajna aktivnost, ki je temeljila na zaupanju med prebivalci, ki so omogočili skladiščenje na svojem domu in TO ter/ali milico. Vpliv tajnega skladiščenja na osamosvojitev Republike Slovenije je večplasten, saj je na operativni ravni prispeval k hrambi orožja, ki ga je Slovenije uporabila v desetdnevni vojni, njegov psihološki učinek pa je bil poenotenje slovenskega naroda.
Ključne besede: orožje, tajna skladišča, teritorialna obramba, osamosvojitveni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava mnenje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru o delu občinskih redarjev, ki predstavljajo pomemben del lokalnega varnostnega sistema. V teoretičnem delu naloga zajema zgodovinski razvoj občinskega redarstva v Sloveniji, zakonsko ureditev, strukturo in pooblastila občinskih redarjev, njihovo strokovno usposabljanje ter nadzor nad njihovim delovanjem. V empiričnem delu pa je predstavljena raziskava, izvedena med študenti Fakultete za varnostne vede, s katero smo želeli ugotoviti njihovo stopnjo seznanjenosti z delom občinskih redarjev, podporo, ki jo izkazujejo njihovemu delovanju, ter stopnjo zadovoljstva s posameznimi vidiki njihovega dela. Rezultati raziskave kažejo na zmerno raven podpore in zadovoljstva študentov z delom občinskih redarjev, hkrati pa tudi na nizko stopnjo seznanjenosti z njihovimi nalogami in pooblastili. Anketiranci so izrazili največje zadovoljstvo pri vidikih, kot so nepristranskost obravnave in pripravljenost redarjev za pomoč, medtem ko so bili najmanj zadovoljni z njihovo prisotnostjo na terenu in reševanjem problemov v lokalni skupnosti. Večina študentov ni naklonjena podelitvi dodatnih pooblastil, ki trenutno sodijo v izključno pristojnost policije, občinskim redarjem. Ugotovitve nakazujejo potrebo po večji prepoznavnosti občinskega redarstva, izboljšanem usposabljanju in tesnejšem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Ključne besede: občinsko redarstvo, lokalne skupnosti, pristojnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,83 MB)