1. Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko deloIza Smeh, 2024, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 248; Downloads: 45
 Full text (2,21 MB) |
2. Otrokovo doživljanje bivanja v bolnišnici z vidika staršev in medicinskega osebjaZlatka Cugmas, Anika Smeh, 2018, original scientific article Abstract: V raziskavi je sodelovalo 84 staršev hospitaliziranih otrok in 46 medicinskih sester oziroma tehnikov. Hospitalizacija pomeni za otroke distres, zato aktivira sistem navezanosti na starše. Starši in medicinsko osebje so ocenili vedenje otrok ob sprejemu v bolnišnico, med bivanjem v njej in ob odpustu. Odgovorili so na vprašanja, kakšen odnos imajo do hospitaliziranega otroka, ali bolnišnični oddelki imajo igralnico, ali otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica ter kdo nudi pomoč otroku s prilagoditvenimi težavami. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti različnih otrokovih vedenj med različnimi obdobji bivanja v bolnišnici. Od nevarnih vzorcev navezanosti sta se izrazila predvsem upiranje in neorganiziranost.
Keywords: otroci, starši, medicinsko osebje, hospitalizacija, psihični hospitalizem
Published in DKUM: 14.05.2018; Views: 1831; Downloads: 118
Full text (506,07 KB)
This document has many files! More... |
3. OTROKOVO DOŽIVLJANJE BOLEZNIAnika Smeh, 2016, undergraduate thesis Abstract: V empiričnem diplomskem delu z naslovom Otrokovo doživljanje bolezni smo podrobneje opredelili odzive otroka na bolezen in na bivanje v bolnišnici oziroma hospitalizacijo. Otrok je lahko ob bolezenskem stanju oskrbovan doma, če je potrebno, pa je vključen v proces zdravljenja v bolnišnici in tako mora za nekaj časa zapustiti domače okolje, ki ga nadomesti tuje okolje, bolnišnica. V teoretičnem delu diplomskega dela smo celostno opredelili otrokovo doživljanje bolezni, medtem ko smo se v empiričnem delu osredotočili na otrokovo doživljanje hospitalizacije. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odziv predšolskega otroka na bolnišnico. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki smo jih v tiskani obliki podali staršem otrok in medicinskim sestram, zaposlenim na otroških oddelkih bolnišnice. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s programsko opremo SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti izraženih vedenj med različnimi obdobji v procesu hospitalizacije. Po naših ugotovitvah se najpomembnejše razlike kažejo pri negativnih oblikah vedenja, ki se najpogosteje izražajo ob sprejemu otroka v bolnišnico, najmanj pogosto pa ob odpustu iz bolnišnice. Med pozitivnimi oblikami je pomembnost razlik nizka, fizični hospitalizem pa se pri otrocih ni izražal. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju hospitalizacije pri otroku glede na spol, starost, vrsto bolezni, prisotnost starša in predhodno izkušnjo s hospitalizacijo. Kot predvideno, so se razlike v vedenju izrazile med starostnima skupinama, med spoloma pa niso bile statistično značilne. Prav tako smo predvideli, da se bodo razlike izrazile med otroki s kronično in otroki z akutno boleznijo, vendar se niso izkazale kot statistično značilne. Ugotovili smo, da je večina oddelkov, kjer bivajo predšolski otroci, prilagojena njihovim potrebam (otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica, na voljo je igralnica, staršem je omogočeno sobivanje) ter da je otroku in družini na voljo ustrezna pomoč, če ima otrok težave s prilagoditvijo na bolnišnico.
Keywords: bolan otrok, doživljanje bolezni, starši bolnega otroka, hospitalizacija otroka, bolnišnična vzgojiteljica, psihični hospitalizem, fizični hospitalizem
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1964; Downloads: 354
Full text (3,22 MB) |
4. GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V PRAKSI USTAVNEGA IN VRHOVNEGA SODIŠČA RSMarinka Smeh, 2010, undergraduate thesis Abstract: Gospodarska kazniva dejanja pomenijo protipravno dejanje, ki ga zakon definira kot kaznivega zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva, hkrati pa določa njegove znake in kazen zanj. Ločimo gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu oziroma čista gospodarska kazniva dejanja in gospodarska kazniva dejanja v širšem smislu. Ta delitev zajema kazniva dejanja zoper gospodarstvo, ki jih Kazenski zakonik navaja v 24. poglavju, pa tudi druga dejanja, kjer je napad v povezavi z gospodarstvom. V diplomskem delu so predstavljena zgolj gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu, tako s fenomenološkega vidika kot tudi preko sodnih odločb Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Orisane so razlike med sedanjo ureditvijo in ureditvijo po prej veljavnem Kazenskem zakoniku.
Kriminaliteta belega ovratnika je oblika kriminalitete, ki zajema kazniva dejanja, ki jih izvrši posameznik ali skupina pri opravljanju določenega poklica, upravljanja ali vodenja podjetja. Žrtve storilca kriminalitete belega ovratnika so vsi državljani, organizacija, ki storilce zaposluje ali pa konkurenčno podjetje.
Neuspešno nadzorovanje problematike ogroža gospodarsko stabilnost države, njene funkcije in negativno vpliva na demokratičnost v državi. Zato je pregon teh ravnanj ključen za uspešno delovanje celotnega sistema, to pa je odvisno od organov pregona, zakonodaje, pripravljenosti žrtve po naznanjanju in sodelovanju v procesu.
Kazensko pravo ne bi imelo smisla, če za vsako kaznivo dejanje ne bi bilo določene ustrezne sankcije, zato so v tem delu predstavljene sankcije, ki jih KZ-1 in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja predvidevata za fizične in pravne osebe.
V diplomskem delu je prikazan tudi primerjalni vidik gospodarskih kaznivih dejanj, kakor jih ureja Kazneni zakon Republike Hrvaške, dodatno so primerjana v tretjem poglavju, kjer je govora o interpretaciji gospodarskih kaznivih dejanj s strani Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vključene pa so tudi nekatere odločbe hrvaškega Vrhovnega sodišča.
Keywords: gospodarska kazniva dejanja, statistični podatki, preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj, odločbe Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča, hrvaška kazenska zakonodaja
Published in DKUM: 02.09.2010; Views: 3107; Downloads: 488
Full text (2,89 MB) |
