SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Žrtve ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji
David Sluga, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko žrtev ekološke kriminalitete, njihove posebnosti in delitve. Zaradi vse večjih okoljskih sprememb se večata tudi število žrtev in intenzivnost utrpljene škode in s tem so te žrtve v znanstveni literaturi vse bolj prepoznane, četudi so bile v preteklosti zanemarjene. Zanimalo nas je, kako ljudje v Republiki Sloveniji dojemajo lastno viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete in v kolikšni meri. V ta namen smo opravili analizo primarnih in sekundarnih statističnih virov. Ugotovili smo, da ne obstaja enotna definicija žrtev ekološke kriminalitete, kar otežuje njihovo raziskovanje in pravno prakso. Poleg tega obstaja več različnih klasifikacij žrtev. Prek spleta smo izvedli študijo, v kateri smo poskušali oceniti stopnjo ogroženosti zaradi ekološke kriminalitete, ki jo čutijo polnoletni državljani Republike Slovenije. Ugotovili smo, da povprečen polnoletni državljan Republike Slovenije čuti precej visoko stopnjo ogroženosti zaradi ekološke kriminalitete. Najbolj ogroženo se počuti zaradi ekološke kriminalitete bogatih in vplivnih, najmanj pa zaradi ekološke kriminalitete interesnih skupin. Poleg tega je analiza podatkov pokazala, da znaten delež ljudi ne pozna ali ne razume pojma ekološke kriminalitete. Menimo, da bi bilo za zmanjšanje posledic ekološke kriminalitete in njenih žrtev potrebno spremeniti celoten odnos človeka do narave in sistem, ki nagrajuje pohlep, ter problematiko te vrste kriminalitete bolj približati ljudem. Da bi bilo ukvarjanje s kriminaliteto poenostavljeno bi bilo prav tako potrebno oblikovati celostno definicijo, ki bi jo lahko vsi uporabljali. Poleg tega bi si morali prizadevati, da bolj zaščitimo ljudi, ki so bolj ogroženi zaradi ekološke kriminalitete, kot so manjšine, dojenčki, otroci in (še posebej noseče) ženske. Ne nazadnje, pa so potrebni bolj učinkovit pregon, višje kazni in boljša preventiva, ki bi jih dosegli z ostrejšimi zakoni in regulacijo.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, žrtve, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 929; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (852,22 KB)

2.
Ekološka kriminaliteta skozi prizmo kriminoloških teorij
David Sluga, 2018, magistrsko delo

Opis: Kriminologija se je od začetkov v klasicizmu ter pozitivizmu razvila v vedo, ki uporablja, se povezuje in izhaja iz drugih ved ter se opira na spoznanja le-teh, da preuči pojav kriminalitete, nakar svoja spoznanja povezuje v teorije. Te so v magistrskem delu preučene in prenesene na področje ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta zajema vso kriminaliteto zoper okolje v vseh oblikah. Pojavnih oblik te vrste kriminalitete je zelo veliko, med seboj pa se lahko zelo razlikujejo. Zato je potrebno vsako obliko te kriminalitete vzeti kot svojo in ne le del celote, ki ima preprosto in celovito rešitev. Magistrsko delo nudi sistematičen vpogled v prenos spoznanj kriminologije na področje ekološke kriminalitete. Spremembe, ki so nujne za zaustavitev navala ekološkega kriminala in preprečitev nadaljnje škode naravi vključujejo povečanje pozornosti namenjene tej temi, tako na akademskem in profesionalnem področju kot tudi v vsakdanu, ureditev in uskladitev zakonodaje, ki ščiti naravo, povezovanje in sodelovanje vseh akterjev, ki so zadolženi za naravo, ter integracijo teh akterjev v misli ljudi. Kaznovanje ekološke kriminalitete je trenutno neučinkovito, saj so kazni smešno nizke, odkrivanje in pregon storilcev pa izjemno težak in zapleten. Potrebno je torej zaostriti kazni, preložiti breme restitucije na pleča povzročiteljev te škode in posvetiti več pozornosti iskanju novih, bolj učinkovitih načinov odkrivanja in preganjana storilcev ekološke kriminalitete. Ne nazadnje pa moramo ljudje sami spremeniti naš način življenja in družbeno ustrojenost, da bomo kot vrsta bolj prijazni naravi in bomo postali njeni varuhi, ne njeni uničevalci.
Ključne besede: magistrska dela, ekološka kriminaliteta, kriminologija, kriminološke teorije
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (990,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici