1. Pritožbeni postopki v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Škoporc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z načinom reševanja pritožbenih postopkov v Republiki Sloveniji. Slovenska policija je pod nenehnim drobnogledom javnosti. Prizadeva si vzpostaviti dober odnos z državljani in lokalno skupnostjo. Na drugi strani pa svoboda omogoča posamezniku spontano udejanjenje temeljnih ustavnih vrednot Republike Slovenije, za kar morata v družbi obstajati red in mir, ki ga morajo pogosto s poseganjem v človekove pravice vzpostavljati policisti. Osnovno poslanstvo policije in z njim povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna od zgledne komunikacije med državljanom in policistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga posegov v človekove pravice.
Zaključno delo prikaže, kako je urejen nadzor nad slovensko policijo, in sicer v normativnem okvirju. Posebni poudarek pa zaključno delo daje pritožbenim postopkom v slovenski policiji, ki dajejo državljanom pravico, da povedo svoje nestrinjanje z ravnanjem ali opustitvijo ravnanja policistov. S tem se krepi zaupanje ljudi v policiste, saj je možnost vlaganja pritožb velik korak k strokovnemu, zakonitemu in odnosnemu delu policije, državljani pa imajo možnost aktivnega sodelovanja v nadzoru nad delom policije.
Analiza diplomskega dela je usmerjena v pritožbene postopke, in sicer na ugotavljanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, kakšni so končni epilogi utemeljenih pritožbenih postopkov, v kateri fazi se pritožbeni postopek najpogosteje konča in na katerih področjih dela policisti prejmejo največ pritožb. Analiza zajema pregled statistike pritožb v Republiki Sloveniji med letoma 2018 in 2022. Ugotovljeno je bilo, da se večina obravnavanih pritožb konča s pomiritvenim postopkom. Najpogosteje se občani pritožijo zaradi neprimerne komunikacije policistov, in sicer po navadi na področju cestnoprometnih prekrškov. S policisti se zaradi utemeljene pritožbe najpogosteje opravi razgovor, v katerem se jih ustno opozori na njihovo dejanje.
Keywords: slovenska policija, pritožbeni postopki, nadzor nad policijo, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 177; Downloads: 27
 Full text (650,52 KB) |
2. Ukrepi osnovnih šol, policije in centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLucija Lampe Kastelic, 2024, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen tega diplomskega dela je predstaviti ukrepe in postopke institucij, ki pojav medvrstniškega nasilja najbolj zaznavajo in so prvi posredovalci. Opisani so ukrepi osnovnih šol, ukrepi policije in ukrepi centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Gre za institucije, ki v sodelovanju s sodiščem in organizacijami za preprečevanje nasilja ustrezno in učinkovito ukrepajo pri preprečevanju in zatiranju nasilja, obenem pa skrbijo za rehabilitacijo in prevzgojo posameznikov, ki so nasilje že izvajali, a se jih zaradi še ne dokončanega osebnostnega razvoja da z ustreznimi ukrepi dokaj hitro in brez hujših posegov usmeriti nazaj na pravo pot.
Prav tako je izpostavljen problem definiranja pojma medvrstniško nasilje, s katerim imamo v Sloveniji še danes kar nekaj težav. Naštete in opisane so oblike medvrstniškega nasilja. Izvedena je tudi analiza hišnega reda, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda osnovnih šol na območju občine Kamnik. Navedeni akti namreč določajo, kakšno vedenje je na območju šolskega prostora sprejemljivo in kakšno ne. Z njimi šole določijo pravila in vzgojne postopke z ukrepi v primeru kršenja šolskih pravil. Kršitve so v grobem razdeljene na lažje kršitve, težje kršitve in najtežje kršitve. Delavci šole vsako kršitev podrobno analizirajo, pri tem pa upoštevajo vsa dejstva in okoliščine in zadevo obravnavajo individualizirano. Po celostni analizi izvedejo ustrezen vzgojni ukrep.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovne šole, policija, centri za socialno delo, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.04.2024; Views: 409; Downloads: 127
Full text (815,82 KB) |
3. Primerjava pravnega okvirja kaznivih dejanj in otrokovih pravic v slovenski in hrvaški zakonodaji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDenis Najvirt, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca.
Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.
Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %.
Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Keywords: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 423; Downloads: 93
Full text (2,22 MB) |
4. Policijska blokada: primerjava med izvedbo v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMarko Mejak, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno policijsko pooblastilo oziroma opravilo »postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami« kot oblika policijskega dela, za katero se v policijskem žargonu uporablja izraz policijska blokada. Gre za pogosto obliko dela, ki se uporablja pri najhujših varnostnih dogodkih, kjer storilci kaznivih dejanj bežijo s kraja dejanja in policija zaradi izsleditve oz. prijetja le-teh blokira določene ceste oziroma območja. V nalogi je podana primerjava izvedbe blokade slovenske in hrvaške policije, vključno s primerjavo zakonske podlage obeh policij. Opredeljeno je, kdo, kdaj in na kakšen način izvaja policijsko blokado, kakšna je zakonska in podzakonska podlaga za takšno obliko dela, kdo pripravi načrt blokade policistom, kdo aktivira patrulje, da opravljajo določene aktivnosti na blokadnih mestih, kako je poskrbljeno za varnost in samozaščitne ukrepe policistov. Z analizo literature, zakonskih in podzakonskih aktov, operativnih dokumentov ter razgovori s predstavniki policije je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zakonska podlaga za izvedbo policijske blokade ustrezna in da izvedba teh nalog prinaša rezultate. Nekatere razlike lahko najdemo pri specifičnosti podzakonskih aktov. Za izvedbo so pomembni ustrezni materialni in kadrovski pogoji ter izkušenost in iznajdljivost odločevalcev in izvajalcev na terenu.
Keywords: policijske blokade, primerjave, policijske patrulje, operativno-komunikacijski centri, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 585; Downloads: 48
Full text (1,06 MB) |
5. Vpliv medijev na propagando navijaške kulture : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŽan Luka Konjar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali, na kakšen način mediji s svojim poročanjem o navijaških skupinah ter z njimi povezanih incidentih in neredih vplivajo na delovanje in prepoznavnost teh navijaških skupin v družbi. V današnjem svetu so mediji del našega vsakdanjega življenja, ki ga usmerjajo in nam ustvarjajo osebno mnenje. Mediji so prisotni vsepovsod in na vsakem koraku poskušajo s svojim poročanjem pritegniti čimveč občinstva. Bolj so pri tem uspešni, če objavljajo o stvareh, ki občinstvo privlačijo. Nasilje je zagotovo eno izmed področij, ki privablja pozornost ljudi, saj gre pri tem za željo posameznika po informiranju. Ljudje se najbolj zanimajo za stvari, ki jih lahko na kakršenkoli način ogrožajo. Mediji predvsem o kriminaliteti poročajo na senzacionalističen način; navadno poročajo o najbolj spektakularnih obikah nasilja. Zato se radi osredotočajo na incidente, ki jih povzročijo navijaške skupine in se dogajajo na športnih prireditvah ali v nekaterih primerih tudi izven stadionov in športnih dvoran. Na drugi strani tovrstno poročanje izkoriščajo navijaške skupine za svoj temeljni cilj, in sicer za (samo)promocijo. Ko določen medij poroča o nasilju navijaške skupine, se o njem veliko govori in razpravlja. S tem se navijaške skupine dokazujejo drugim navijaškim skupinam in preostalemu občinstvu, saj so zelo rade v središču pozornosti. Ugotovili smo, kakšno je stanje v Evropi na tem področju in kako se različne države spopadajo s tovrsnim problemom, primerjali smo države celinske Evrope z Veliko Britanijo, ki je ubrala poseben način v boju proti huliganizmu in nasilju na športnih prireditvah, in sicer s strogim pristopom velikih zapornih in denarnih kazni ter izkaznicami za vse udeležence športnih prireditev. V Sloveniji problem huliganizma ni tako problematičen, kot je bil na Otoku, in sicer zaradi manjšega zanimanja za nogomet, so pa tudi pri nas uvedli ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah in prekinitev potovanja nasilnim posameznikom. Mediji največ pozornosti namenijo nasilju v nogometu, kajti gre za najbolj priljubljen šport na svetu, kar še dodatno poveča možnost za zanimanje občinstva, to pa seveda vodi v večji dobiček, ki je eden izmed glavnih ciljev množičnih medijev.
Keywords: navijanje, kršitve javnega reda in miru, vpliv medijev, navijaške skupine, navijaška kultura, huliganizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2022; Views: 515; Downloads: 63
Full text (802,22 KB) |
6. Problematika neformalnega nadzorstva in formiranje družbene iniciative : Štajerska vardaDomen Čerin, 2022, undergraduate thesis Abstract: Neformalno nadzorstvo se v družbi pogosto pojavlja. Običajno v kriznih situacijah zaradi bojazni pred nevarnostjo, nezaupanja pristojnim organom ali pa mišljenja, da le- te svojega dela ne opravljajo dovolj dobro. V času II. svetovne vojne smo bili priča pojavu neformalnih vaških straž, paravojaških enot, ki so se formirale s pomočjo okupacijske oblasti. Namenjene so bile boju proti uporniškem partizanskem gibanju. Sprva je bila to italijanska Prostovoljna protikomunistična milica, ki se je kasneje pod nemško okupacijo razvila v slovensko domobranstvo. Podobnim enotam smo bili priča tudi od začetka nacionalsocializma, ko je imela Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP) privatne vojaške enote SA ali Sturmabteilung, pri nas pa smo jim rekli jurišniki ali jurišne čete.
V demokratični družbi se združenja, ki želijo pritiskati na odločevalce in pozvati k spremembi, oblikujejo kot različne vrste družbenih iniciativ. Imamo civilno iniciativo, ki je popolnoma neformalna skupina ljudi, ki skupaj poziva k spremembi na krajevnem, občinskem ali državnem območju, lahko pa tudi širše. Ljudska iniciativa pa je formalno združenje, ki je tudi zakonsko utemeljeno. Je orožje demokratične družbe, ki izraža nezadovoljstvo ljudi in spodbuja k določeni spremembi.
V Sloveniji se je pojavilo združenje pod imenom Štajerska varda – »civilna iniciativa«, ki naj bi bila v pomoč pristojnim organom ob varovanju državne meje. Problematika te formacije je bila predvsem zunanji izgled in način njihovega sporočanja in komuniciranja z družbo. Skupina uniformiranih posameznikov s hladnim in strelnim orožjem ima več skupnega s para vojaškimi enotami, kot so vaške straže ali jurišne čete, kot pa s civilno ali katero drugo družbeno iniciativo.
Ob širšem pogledu na delovanje takšne enote in uresničevanju njihovih idej je regulacija in omejitev takšnih grupacij postala ena izmed prioritet države. Kot poskus zaustavitve je bilo izvedenih več postopkov, kot so sprememba Zakona o nadzoru državne meje, sodba zoper ustanovitelja Štajerske varde in sprememba Zakona o orožju.
V diplomski nalogi smo tako predstavili ves vidik, od razvoja ljudskih iniciativ, do problematike neformalnega nadzorstva. Kot opredelitev, kakšne vrste organizacija je Štajerska vara, pa smo v zaključku naredili primerjavo med vardo, paravojaškimi enotami in ljudskimi iniciativami in tako ugotovili, kaj imajo te formacije skupnega in česa ne.
Keywords: diplomske naloge, Štajerska varda, civilna iniciativa, družbena iniciativa, ljudska iniciativa, paravojaška enota, neformalno nadzorstvo, vaška straža, jurišne čete
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 1213; Downloads: 85
Full text (1,54 MB) |
7. Policijsko nasilje: primerjava nezakonite obravnave tujcev, priseljencev in državljanov : magistrsko deloAnja Babnik, 2021, master's thesis Abstract: V sodobni družbi je nasilje zelo pogosto. O njem lahko beremo, ga občutimo in vidimo. Vloge policista so različne, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z osebami v postopku. Na svetovni ravni policijsko nasilje in s tem povezana kriminaliteta nista nekaj novega, ampak se narava in pogostost le-tega spreminja. Tukaj govorimo o pretirani uporabi sile, ki presega potrebna dejanja za doseganje zakonitega namena. Policijsko nasilje ni sprejemljivo v nobenem pogledu, najbolj problematično pa je nasilje nad tujci in priseljenci. To nasilje je zelo dobro vidno v ZDA, kjer so tarča temnopolti. Na težave na tem področju so v preteklosti v ZDA, v času formalne segregacije, opozarjala različna družbena gibanja. Kljub odpravi segregacije, težave ostajajo, o njih pa danes govorijo aktivisti gibanja Black lives matter. Domneva se, da v Evropi tujci prevzemajo takšno vlogo, kot jo imajo temnopolti v ZDA, čeprav primerjava policijskega nasilja med ZDA in Evropo pokaže, da je žrtev v Evropi veliko manj. Umori temnopoltih in z njimi povezani incidenti, ki se dogajajo, niso naključni in zgolj za preprečitev napada na policista. Današnja tehnologija in dostop do družbenih medijev vsaj delno pomagata odkrivati prekoračitev uporabe sile. S tem policijsko nasilje nad rasnimi in etničnimi manjšinami vse bolj pridobiva mednarodno pozornost. Dejstvo je, da stereotipom o manjšinah in kaznivih dejanjih ne podležejo samo policisti. Pogosto je takšna miselnost razširjena v celotni družbi. Rasno profiliranje je vključeno v policijsko prakso in se širi od posameznika na celotno organizacijo. V tem primeru govorimo o institucionalnem rasizmu. Ključni dejavnik za pojav policijskega nasilja je strukturno nasilje v družbi, zato je treba na nasilje gledati kot na sistemsko motnjo znotraj institucije.
Keywords: magistrska dela, nasilje, policija, tujci, priseljenci, državljani
Published in DKUM: 07.02.2021; Views: 1071; Downloads: 147
Full text (885,50 KB) |
8. The role and function of a sports event organiser : safety at football matches in Slovenia, Serbia, and AustriaTimotej Praznik, Maja Modic, Simon Slokan, 2020, original scientific article Abstract: Purpose: The purpose of the paper is to examine the organisation of a sports event - more precisely, a football match, specifically from the point of view of safety. We compared the Slovenian practice of event organising with how sports events are organised in Serbia and Austria. Design/Methods/Approach: First we conducted a literature and normative bases review. The research was conducted through interviews with spokespersons from the football clubs - NK Celje, FK Partizan and SK Sturm Graz. We conducted a telephone interview with the security manager of the European Football Association and also included our own observations from attending the Serbian championship match. Findings: Our research shows that despite the existence of subnational legislation, there are differences in understanding of ensuring safety at sporting events in the analysed countries. As the most common factors that can affect safety and security at a sports event we identified the following: personnel, supporter groups, pyrotechnics and infrastructure. Research Limitations/Implications: Our research is limited to three countries and to three football clubs that were willing to take part in our research. Originality/Value: Research findings are based on the perspective and experience of football club security managers, presenting main risk factors and corresponding measures for ensuring safety and security at football matches.
Keywords: safety, sport event, security measures, security risks
Published in DKUM: 04.01.2021; Views: 995; Downloads: 53
 Link to full text
This document has many files! More... |
9. Vloga in naloga organizatorja športne prireditve : primerjava Slovenije z EvropoTimotej Praznik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Šport in športne prireditve predstavljajo pomemben dejavnik sodobne družbe. Nogomet specifično je najbolj priljubljen in gledan šport na svetu, in zato na stadione ter druge športne objekte tedensko privablja veliko število ljudi, navijačev in navijaških skupin. Z velikim številom posameznikov in skupin na majhnem prostoru se skladno s tem dvigneta tudi tveganje in varnostni riziko na sami prireditvi. Skozi zgodovino so se na nogometnih tekmah dogajale tragične stvari samo zaradi slabe organizacije same prireditve, slabega izvajanja ukrepov, navijaških skupin in dejanskega nezavedanja možnih posledic ter njenih razsežnosti. Vsekakor so se skozi leta razvijali novi mehanizmi, načini in ukrepi, kako povečati varnost na prireditvah. Problem pa je, da se istočasno razvijajo tudi potencialne grožnje za to. Treba je tudi vedeti, da bodo ali pa bodo poskušale biti navijaške skupine vedno en korak pred varnostnim osebjem in organizatorjem. Navijaške skupine predstavljajo veliko tveganje na tekmah, saj nekatere ne delujejo v zakonskih okvirih, predvsem na jugu celine dajejo te skupine vtis paravojaške formacije in ta položaj, ugled ter moč izkoriščajo za izvajanje kaznivih dejanj, npr. preprodajo drog, strelnega orožja, izvajanje umorov ipd. Kot naslednje veliko tveganje se smatra sama infrastruktura športnih objektov, ki je velikokrat neprimerna. Pomemben dejavnik pa je kot povsod človeški faktor, ki je ključen pri organizaciji in izvajanju varnostnih ukrepov na sami prireditvi. Iz vsega navedenega se vidi, kako kompleksen proces je pravzaprav organizacija neke športne prireditve.
Keywords: diplomske naloge, varnost, športna prireditev, varnostni ukrepi, organizacija
Published in DKUM: 15.05.2020; Views: 1432; Downloads: 198
Full text (2,91 MB) |
10. Skupinska dinamika v varnostno občutljivih situacijah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJernej Bučar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Ravnanje posameznika ali množice - skupine v varnostno občutljivih situacijah je običajno težko predvideti. Ker smo ljudje vajeni določenih vzorcev, po katerih se vedemo v nam poznanih situacijah, je naše vedenje v novi, še posebej v varnostno občutljivi situaciji z negotovim epilogom, ki od nas zahteva hitro ukrepanje, težko predvidljiva tako z vidika dinamike posameznika kot tudi skupine.
Diplomsko delo je namenjeno povzemanju nekaj teoretičnih konceptov, ki so bili oblikovani skozi čas, in predstavitvi rezultatov lastnega raziskovanja izbrane teme z udeležbo na večjem varnostno občutljivem dogodku, kjer smo opazovali vedenje množic in posameznikov zunaj in znotraj le-teh. Spoznali smo, da se vedenje posameznikov v veliki meri spreminja glede na to, ali so prisotni v skupini s skupnim ali podobnim interesom oz. se nahajajo izven nje. Spoznali smo tudi, da ljudje, kadar neko dejavnost (npr. navijanje) izvajajo v skupini oz. množici, kažejo določene vedenjske vzorce, ki jih sicer ne bi, če bi se nahajali izven skupine. Če sklepamo iz videnega, nam skupina lahko ponudi varnost, moč, samozavest ipd., če smo individualno zavest pripravljeni podrediti kolektivni zavesti.
Keywords: diplomske naloge, množice, posameznik, vedenje, dinamika, varnostno občutljive situacije
Published in DKUM: 09.09.2019; Views: 1202; Downloads: 112
Full text (1,00 MB) |
