| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava mer velikosti gnezda, izgub med laktacijo in spolne strukture v gnezdu med haremskim in načrtnim pripustom pri krškopoljskem prašiču
Urban Gajšt, 2020, diplomsko delo

Opis: V prašičereji se rejci pretežno poslužujejo dveh načinov oplojevanja svinj. Najpogosteje se odločajo za osemenjevanje, drugi način pa je naravni pripust, kakršen je haremski pripust, ali načrtno parjenje. Medtem ko so primerjalne študije mere reprodukcije med osemenjevanjem in naravnim pripustom relativno dobro zastopane, pa primerjalnih podatkov med različnimi načini naravnega pripusta pravzaprav ni. Cilj te študije je bil primerjati mere reprodukcije/gnezda med haremskim in načrtnim pripustom. V raziskavo je bilo vključenih 21 plemenskih svinj, pri katerih je bilo opravljenih 145 pripustov. Izmed 145 obravnavanih pripustov je bilo 78 načrtnih in 67 pripustov haremskega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da način pripusta ne vpliva na število rojenih pujskov, izgube med laktacijo in spolno razmerje pujskov (p ≥ 0.05). Statistično značilne razlike (p ≤ 0.05) so se pojavile samo v parametru mrtvorojeni pujski v povezavi z načinom pripusta in zaporedno prasitvijo, pri čemer je več mrtvorojenih pujskov v prvih prasitvah (1.-3. zaporedna prasitev) pri haremskem pripustu, medtem ko pri načrtnem pripustu mrtvorojeni pujski naraščajo v kasnejših prasitvah (7.-11. zaporedna prasitev). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ob primerni izvedbi med obravnavanima tipoma naravnega pripusta ni razlik v uspehu reprodukcije. Kljub temu pa je pri izbiri načina naravnega pripusta potrebno upoštevati zaporedno prasitev svinj.
Ključne besede: haremski pripust, načrtno parjenje, mere reprodukcije, krškopoljski prašič
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (598,50 KB)

2.
Vpliv uvedbe novega predmeta na obnašanje damjakov (dama dama) v obori
Urša Jakopin, 2020, diplomsko delo

Opis: Damjak je kot vsa rejna jelenjad tipičen predstavnik vrste v zgodnji fazi udomačevanja in za razliko od popolnoma udomačenih vrst njihovo obnašanje v rejskih pogojih še ni zadostno raziskano, med drugim tudi odziv na pojav sprememb v njihovem življenjskem okolju. Test z uvedbo novega predmeta omogoča, da v relativno kratkem času pridobimo veliko informacij o obnašanju živali v novi situaciji. Cilj te naloge je bil podrobneje raziskati obnašanje damjakov v obori ob uvedbi novega predmeta v njihovo običajno okolje. V raziskavo je bila vključena ustaljena čreda damjakov v obori. S pomočjo lovske kamere smo spremljali njihovo obnašanje ob prisotnosti novega predmeta. Na najbolj frekventno obiskan del obore (krmišče/pašnik) smo izmenično nameščali različne nove predmete, z vmesnimi kontrolami brez novega predmeta. Rezultati kažejo, da sta bila frekvenca pojavljanja in čas zadrževanja na opazovanem območju ob umestitvi novega predmeta statistično značilno nižja (p < 0,05). Prav tako so se z uvedbo novega predmeta spremenili vzorci nekaterih oblik obnašanja (počitek in paša). Na (zmanjšano) aktivnost živali na proučevanem območju je najbolj vplivala prisotnost predmeta v obliki živali (igrača – konj), ko se živali, razen v zgodnjih jutranjih in večernih urah (takrat so se tudi sicer največ zadrževale na opazovanem območju), na tem delu obore sploh niso pojavile. Prisotnost novega predmeta v obori utegne torej predstavljati motnjo in verjetno tudi stresor za živali, čemur je pri reji damjakov potrebno nameniti posebno pozornost.
Ključne besede: damjak, etologija, neofobija, domestikacija
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (749,16 KB)

3.
Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije
Urška Pačnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (599,60 KB)

4.
Integracija pujskov v novo sesno okolje pri navzkrižnem izenačevanju gnezd - vpliv starosti in telesne mase
Lara Pajžlar, 2019, diplomsko delo

Opis: Navzkrižno premeščanje pujskov med gnezdi je ustaljena rejska praksa, pri kateri premestimo pujske od biološke k nadomestni materi. Integracija pujskov v novo sesno okolje je ključnega pomena, vendar pa nanjo vpliva veliko dejavnikov, zaradi česar ta ukrep predstavlja velik izziv za rejce. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je vpliv relativnih razlik (asimetrije) v starosti in telesni masi pujskov ter velikosti gnezd, vključenih v navzkrižno premeščanje. V raziskavo je bilo vključenih 20 gnezd različne velikosti (Me = 10,5); od skupno 209 pujskov jih je bilo 80 eksperimentalno premeščenih v druga gnezda. V vsako ponovitev sta bili vključeni dve gnezdi, med katerima smo navzkrižno prestavili 4 pujske, 2 najtežja in 2 najlažja iz vsakega gnezda. Opazovali smo sesno obnašanje dveh zaporednih sesanj po premestitvi, ki smo ga kategorizirali kot sesanje, poskus sesanja ali neaktivnost v procesu sesanja. V raziskavi smo ugotovili, da telesna masa ni imela vpliva na vključitev pujskov v novo sesno okolje. Ugotovili smo, da so se pujski, premeščeni v mlajše gnezdo, uspešneje vključili v novo sesno okolje (p<0.01), prav tako pujski, prestavljeni v enako ali nekoliko večje gnezdo od izvornega. V nasprotju s predvidevanji pa so pujski, prestavljeni v manjše nadomestno gnezdo, kazali značilno manj interesa za vključitev v proces sesanja (p<0,05). Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se z razvojem sesnega reda zmanjšuje tudi možnost uspešne integracije premeščenih pujskov – robustnejši je sesni red, kot na primer v starejših in manjših gnezdih, težja je integracija premeščenih pujskov. V skladu z rezultati in v kontekstu dobrega počutja živali bi bilo potrebno ponovno razmisliti o ustreznosti obstoječih in splošno razširjenih metod navzkrižnega premeščanja pujskov med gnezdi.
Ključne besede: pujski, velikost gnezda, telesna masa, starost, navzkrižno izenačevanje
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 508; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (800,36 KB)

5.
Sestava mleka pri svinji v povezavi s telesno maso in sesnim obnašanjem pujskov
Ana Skitek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000)
Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 666; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (527,41 KB)

6.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 928; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (612,86 KB)

7.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Ključne besede: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 895; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

8.
A note on precise tracking of suckling position by piglets
Janko Skok, Dejan Škorjanc, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Piglets establish a relatively stable teat order after the first week of lactation, when each piglet chooses a preferred teat or teat pair where they tend to suckle permanently. The mechanism underlying the choice that leads each piglet to the same suckling position is still not clarified. In the present case study, piglets with different preferred suckling positions (anterior, posterior) were transferred to a foster sow after completion of the regular 4 weeks of lactation by their biological mother. For both sows, which were identical based on parity, litter size and farrowing date, we examined the suckling positions of the experimental piglets. Piglets occupied exactly the same suckling positions on both sows. Thus, piglets precisely track positions on the mammary complex of a sows udder even when previously learned discriminable stimuli have been changed, such as odours, tastes, morphologies (of sows udder or the sow itself), vocalizations, and neighbouring littermates. Our observation indicates that the spatial configuration of the mammary complex, which is determined by two parallel rows of teats arranged in pairs, can hypothetically be proposed as an important cue for piglet suckling orientation. Therefore, additional attention should be given to the exact spatial position of piglets (and vacant positions) on the mammary complex of biological and foster mothers in order to reduce stress from cross-fostering, which is standard practice in contemporary piglet production.
Ključne besede: piglets, teat order, suckling orientation, mammary complex, spatial configuration
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 655; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
OCENJEVANJE DOBREGA POČUTJA KRAV MOLZNIC S POMOČJO PROTOKOLA WELFARE QUALITY®
Janja Končar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic uporabili protokol Welfare Quality®. Gre za hierarhično zgrajen sistem, pri katerem se ocenjujejo štiri ocenjevalna področja (OP; Krmljenje, Način reje, Zdravstveno stanje in Obnašanje). Posamezno OP preverimo z 2 do 4 merili, oceno posameznega merila pa določimo na osnovi manjšega števila meritev, ki jih v večji meri izvedemo na nivoju živali. Ocene OP združimo v skupno oceno primernosti reje in rejo uvrstimo v eno izmed kategorij dobrega počutja: odlično, dobro, sprejemljivo in nerazvrščeno. Protokol smo uporabili na dveh kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka: na kmetiji B z vezano rejo krav (n = 15) in na kmetiji G s prosto rejo krav (n = 220). Za OP smo na kmetiji B na lestvici od 0 (najslabše stanje) do 100 (najboljše stanje) dobili ocene: 19,0 za OP Krmljenje, 9,4 za OP Način reje, 26,6 za OP Zdravstveno stanje in 45,8 za OP Obnašanje. Kmetija B se je na podlagi teh ocen uvrstila v najnižjo kategorijo (nerazvrščeno). Za kmetijo G smo dobili ocene 34,0 za OP Krmljenje, 44,7 za OP Način reje, 15,7 za OP Zdravstveno stanje in 59,2 za OP Obnašanje. Kmetija G se je na podlagi teh ocen uvrstila v kategorijo sprejemljivo. V raziskavi smo ugotovili nizko stopnjo dobrega počutja živali, ocenjenega po protokolu Welfare Quality®, na izbranih kmetijah z mlečno proizvodnjo kljub številnim razlikam med kmetijama (velikost črede, menedžment, način reje).
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Quality®
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 1480; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (487,03 KB)

10.
Proučevanje zmožnosti izbire krme brojlerskih piščancev v obdobju pitanja
Adrijana Skrbiš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S poskusom smo želeli ugotoviti, ali so živali zmožne senzoričnega zaznavanja različnih krmnih mešanic, in ali so zmožne izbrati med različnimi krmnimi mešanicami. Poskus je bil razdeljen na dve opazovani skupini po 25 živali in je potekal ob različnih temperaturnih pogojih (povprečna zunanja temperatura pri prvi skupini 13 °C in pri drugi skupini 20 °C). Živali so bile označene in snemane. Na razpolago so imele enako osnovno krmno mešanico (KM0) s tremi različnimi dodatki (KM1, KM2, KM3) na osnovi kostanjevega tanina. Krme smo postavili na v naprej določene 4 lokacije, po določenem času pa smo krmne mešanice naključno zamenjali med lokacijami. Z zamenjavo krme na lokacijah smo dobili obdobja, znotraj katerih smo statistično analizirali obisk lokacij in krmnih mešanic. Analizo smo izvedli s statičnim programom SPSS 21.0 in z analizo χ2 ter z-testom. Pri nižjih temperaturah okolja je bilo več obiskov krme in obratno pri višjih temperaturah. V skupini 1 in 2 smo zaznali značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiskov lokacije, medtem ko so bile značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiska krme zaznane samo pri skupini 2. Dosežene telesne mase v skupini 1 so bile najvišje pri živalih, ki so obiskovale več krmnih mešanic, v skupini 2 pa pri živalih, ki so obiskovale le eno krmno mešanico. Ugotovili smo, da piščanci po spremembi položaja krme sledijo krmi na nov položaj.
Ključne besede: piščanci brojlerji / krma / izbira krme / rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 967; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (547,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici