| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Human beta cell functional adaptation and dysfunction in insulin resistance and its reversibility
Maša Skelin, Jan Kopecky, Jurij Dolenšek, Andraž Stožer, 2023, drugi znanstveni članki

Opis: Background: Beta cells play a key role in the pathophysiology of diabetes since their functional adaptation is able to maintain euglycemia in the face of insulin resistance, and beta cell decompensation or dysfunction is a necessary condition for full-blown type 2 diabetes (T2D). The mechanisms behind compensation and decompensation are incompletely understood, especially for human beta cells, and even less is known about influences of chronic kidney disease (CKD) or immunosupressive therapy after transplantation on these processes and the development of posttransplant diabetes. Summary: During compensation, beta cell sensitivity to glucose becomes left-shifted, i.e., their sensitivity to stimulation increases, and this is accompanied by enhanced signals along the stimulus-secretion coupling cascade from membrane depolarization to intracellular calcium and the most distal insulin secretion dynamics. There is currently no clear evidence regarding changes in intercellular coupling during this stage of disease progression. During decompensation, intracellular stimulus-secretion coupling remains enhanced to some extent at low or basal glucose concentrations but seems to become unable to generate effective signals to stimulate insulin secretion at high or otherwise stimulatory glucose concentrations. Additionally, intercellular coupling becomes disrupted, lowering the number of cells that contribute to secretion. During progression of CKD, beta cells also seem to drift from a compensatory left-shift to failure, and immunosupressants can further impair beta cell function following kidney transplantation. Key Messages: Beta cell stimulus-secretion coupling is enhanced in compensated insulin resistance. With worsening insulin resistance, both intra- and intercellular coupling become disrupted. CKD can progressively disrupt beta cell function, but further studies are needed, especially regarding changes in intercellular coupling.
Ključne besede: human beta cell, functional adaptation, dysfunction, insulin resistance
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (387,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Vpliv akutnega pankreatitisa na dinamiko znotrajceličnih kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Polona Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje eksokrinega dela trebušne slinavke, ki resno poveča tveganje bolnikov za razvoj z akutnim pankreatitisom povzročene sladkorne bolezni. V sklopu magistrske naloge smo preučevali vpliv AP na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke. AP smo inducirali pri mišjih samcih linije NMRI z intraperitonealnim injiciranjem ceruleina. Indukcija AP pri miših je povzročila povečano aktivnost serumske amilaze in izboljšala glukozno toleranco na tešče 90 in 120 min po začetku glukoznega tolerančnega testa, ni pa vplivala na serumsko koncentracijo inzulina na tešče. Funkcionalno delovanje celic beta po indukciji AP smo ovrednotili s pomočjo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in s konfokalnim snemanjem dinamike znotrajcelične koncentracije kalcija. Indukcija AP je vplivala na koncentracijsko odvisnost aktivnosti celic beta tako, da je krivuljo premaknila v levo. Dodatno smo razvili nov pristop vrednotenja stopnje AP po injiciranju ceruleina, ki omogoča, da lahko ocenimo stopnjo indukcije AP tudi na živih tkivnih rezinah in sočasno merimo funkcionalno aktivnost endokrinih celic otočkov.
Ključne besede: trebušna slinavka, akutni pankreatitis, kalcij, celice beta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Nika Polšak, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Ključne besede: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 804; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Odnos med kvaliteto spanja in količino delovnega časa zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije v času epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Annemarie Kim Kozole Smid, 2021, magistrsko delo

Opis: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 783; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Analiza vadbenega programa za namen spodbujanja zdravega življenjskega sloga v vrtcu Pobrežje : diplomsko delo
Tina Levičar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili teoretični vidik telesnega in gibalnega razvoja predšolskega otroka ter vpliv aerobne in anaerobne vadbe na razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti predšolskega otroka. Predstavili smo tudi merski protokol PREFIT. Želeli smo ugotoviti, ali vadbeni program za namen spodbujanja zdravega načina življenja vpliva na gibalne in funkcionalne sposobnosti otrok ter ali obstajajo razlike v napredku glede na otrokov spol. V raziskavi smo uporabili eksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način s standardiziranim merskim postopkom PREFIT za ugotavljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti otrok. Te smo izmerili ob začetku in koncu študijskega inovativnega projekta za družbeno korist TELO – stroj, ki se lahko pokvari. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 157 otrok iz Vrtca Pobrežje, starih od 3 do 6 let, ki so bili naključno razdeljeni v kontrolno in eksperimentalno skupino; od teh sta 102 otroka opravila tako začetne kot tudi končne meritve, ki smo jih zajeli v statistično obdelavo. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da vadbeni program za namen spodbujanja zdravega načina življenja vpliva na gibalne in funkcionalne sposobnosti otrok. Razlike v napredku glede na spol so pokazale statistično značilne razlike v napredku pri testiranju dveh področij gibalnih sposobnosti, pri drugih dveh pa do statistično značilne razlike ni prišlo.
Ključne besede: Predšolski otroci, gibalne sposobnosti, funkcionalne sposobnosti, aerobna vadba, anaerobna vadba.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Vpliv hrupa na predšolskega otroka
Hanna Bači, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv hrupa na predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili ter predstavili zvok in hrup, opisali, kako hrup vpliva na človeka, vzgojitelja, predšolskega otroka in zapisali nekaj načinov za zmanjševanje hrupa v vrtcu. Velik poudarek smo dali na vpliv hrupa. Kot vemo, se danes pojavlja vedno več hrupa. Posledice hrupa pa lahko vplivajo na zdravje otrok in zaposlenih, težave se lahko pojavljajo tudi pri komunikaciji in otežujejo tudi kakovost dela v vrtcu. Z empiričnim delom smo želeli ugotoviti, kaj menijo vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev o hrupu ter o samem vplivu hrupa na otroka. Empirični del zajema raziskavo o hrupu. Anketni vprašalnik je bil oblikovan na spletu in posredovan vzgojiteljem ter pomočnikom vzgojiteljev v vrtcih po Prekmurju. Vseh izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 95. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcih zaznavajo hrup kot moteč dejavnik. Opažajo, da hrup vpliva na samo delo in tudi na otroke ter na njihovo zbranost, poslušnost. Večina vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pri svojem delu uporablja sredstva za zmanjševanje hrupa. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic nimajo veliko usposabljanj na temo hrupa, kar bi morda bilo potrebno, da bi lahko še bolj pripomogle k zmanjševanju hrupa v skupini za lažje ter boljše delo.
Ključne besede: hrup, otrok, vrtec, škodljivi učinki hrupa, zmanjševanje hrupa
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (417,66 KB)

8.
Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja
Maša Štaleker, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1189; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (864,87 KB)

9.
Povezanost funkcionalnosti dihalnega sistema z aerobno vzdržljivostjo mlajših otrok
Tjaša Pivec, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Povezanost funkcionalnosti dihalnega sistema z aerobno vzdržljivostjo mlajših otrok je ugotoviti, kakšna je povezanost med meritvami dihalnega sistema in aerobno vzdržljivostjo otrok. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili celostni razvoj otroka, razvoj in delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema, vzdržljivost ter njen pomen za celostni in telesni razvoj ter zdravje. Opredelili smo tudi, kako merimo aerobno vzdržljivost in funkcionalnost dihalnega sistema. Podrobneje smo opisali test 20-metrskega stopnjevalnega teka in PEF-meter. V raziskavo je bilo vključenih 127 otrok, starih od 3 do 6 let. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo testa 20-metrskega stopnjevalnega teka in meritvami PEF-metra. Test 20-metrskega stopnjevanega teka je bil prilagojen meritvam za predšolske otroke. Z njim smo merili število pretečenih razdalj in aerobno moč. S pomočjo PEF-metra pa smo pri otrocih izmerili maksimalen pretok zraka pri ustih izražen v l/min. Podatke, ki smo jih pridobili v enem izmed mariborskih vrtcev, smo v empiričnem delu obdelali na podlagi deskriptivne statistike.
Ključne besede: aerobna vzdržljivost, dihalni sistem, mlajši otroci, srčno-žilni sistem, vzdržljivost
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 922; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (862,91 KB)

10.
Odložitev šolanja pri predšolskih otrocih
Špela Potočnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes se starši in predvsem vzgojiteljice predšolskih otrok dostikrat srečujejo z odložitvijo šolanja pri predšolskih otrocih. Le–ta je včasih dobra za otroka, drugič pa mu lahko škoduje. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen vrtec kot ustanova in njegova pomembna naloga za razvoj predšolskega otroka. Podrobneje je opisan tudi vstop v osnovno šolo in možnosti odložitve šolanja pri predšolskem otroku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o odložitvi šolanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev o tem. Vzorec zajema starše, ki imajo otroke vključene v Vrtec Velenje. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani v programu SPSS. Zanimalo nas je, ali starši razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku glede na starost staršev, spol otroka in glede na čas obiskovanja vrtca. Ugotovljeno je bilo, da starši v skoraj polovici primerov ne razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku. Kljub temu pa so rezultati pokazali, da nekaj manj kot polovica staršev je odložila šolanje pri svojem otroku, pri čemer so bili pobudniki sami.
Ključne besede: Predšolski otrok, starši, vrtec, osnovna šola, odložitev
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 2612; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (864,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici