| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uravnavanje temperature z ezofagealno hladilno sondo pri pacientih po oživljanju
Jernej Mori, 2019, magistrsko delo

Opis: S terapevtsko hipotermijo oziroma ciljnim uravnavanjem telesne temperature skušamo pri pacientih po srčnem zastoju preprečiti ishemično možgansko okvaro in tako posledično vplivati na kvaliteto življenja po srčnem zastoju. Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost uravnavanja telesne temperature z ezofagealno hladilno sondo v primerjavi z drugimi načini ohlajanja pacienta po uspešnem oživljanju.
Ključne besede: Srčni zastoj, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja pacienta, enota intenzivne terapije, medicinska sestra.
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 595; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
4.
Pojav akutne ledvične odpovedi pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom z dvigom veznice ST
Klara Masnik, Matic Mihevc, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 641; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Efficacy of a bundle approach in preventing the incidence of ventilator associated pneumonia (VAP)
Sandra Burja, Tina Belec, Nika Bizjak, Jernej Mori, Andrej Markota, Andreja Sinkovič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Ventilator-associated pneumonia (VAP) is a potentially preventable iatrogenic illness that may develop following mechanical ventilation. A bundle for the prevention of VAP consists of different measures which may vary between institutions, and may include: elevation of the head of the bed, oral care with chlorhexidine, subglottic suctioning, daily assessment for extubation and the need for proton-pump inhibitors, use of closed suction systems, and maintaining endotracheal cuff pressure at 25 cmH2O. Our aim was to determine the efficacy of a VAP prevention bundle, consisting of the above-mentioned measures, by evaluating the incidence of VAP before (no-VAP-B group) and after (VAP-B group) the introduction of the bundle. We retrospectively evaluated the data for patients who were mechanically ventilated with an endotracheal tube, in the period between 1 September and 31 December 2014 (no-VAP-B group, n = 55, 54.5% males, mean age 67.8 ± 14.5 years) and between 1 January to 30 April 2015 (VAP-B group, n = 74, 62.1% males, mean age 64.8 ± 13.7 years). There were no statistically significant differences between no-VAP-B and VAP-B groups in demographic data, intensive care unit (ICU) mortality, hospital mortality, duration of ICU treatment, and duration of mechanical ventilation. No significant differences in the rates of VAP and early VAP (onset ≤7 days after intubation) were found between no-VAP-B and VAP-B groups (41.8% versus 25.7%, p = 0.06 and 10.9% versus 12.2%, p > 0.99, respectively). However, a significant decrease in the late VAP (onset >8 days after intubation) was found in VAP-B group compared to no-VAP-B group (13.5% versus 30.9%, p = 0.027). Overall, our results support the use of VAP prevention bundle in clinical practice.
Ključne besede: ventilator-associated pneumonia, VAP, primary prevention, epidemiology, medical devices, intratracheal intubation, bundle
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 983; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (96,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Optimization of induction of mild therapeutic hypothermia with cold saline infusion
Jure Fluher, Andrej Markota, Andraž Stožer, Andreja Sinkovič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Cold fluid infusions can be used to induce mild therapeutic hypothermia after cardiac arrest. Fluid temperature higher than 4°C can increase the volume of fluid needed, prolong the induction phase of hypothermia and thus contribute to complications. We performed a laboratory experiment with two objectives. The first objective was to analyze the effect of wrapping fluid bags in ice packs on the increase of fluid temperature with time in bags exposed to ambient conditions. The second objective was to quantify the effect of insulating venous tubing and adjusting flow rate on fluid temperature increase from bag to the level of an intravenous cannula during a simulated infusion. The temperature of fluid in bags wrapped in ice packs was significantly lower compared to controls at all time points during the 120 minutes observation. The temperature increase from the bag to the level of intravenous cannula was significantly lower for insulated tubing at all infusion rates (median temperature differences between bag and intravenous cannula were: 8.9, 4.8, 4.0, and 3.1°C, for non-insulated and 5.9, 3.05, 1.1, and 0.3°C, for insulated tubing, at infusion rates 10, 30, 60, and 100 mL/minute, respectively). The results from this study could potentially be used to decrease the volume of fluid infused when inducing mild hypothermia with an infusion of cold fluids.
Ključne besede: cardiac arrest, intravenous infusion, therapeutic hypothermia
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 569; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (232,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Neinvazivno merjenje akceleracije kontrakcije levega prekata z doplersko ehokardiografijo
Igor Krajnc, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Ehokardiografska meritev iztisnega deleža (EF) levega prekata predstavlja večinoma dober in uporaben označevalec sistolične funkcije levega prekata (LP), vendar s pomembnimi omejitvami. Uporaba doplerskih tehnik nam omogoča natančno merjenje hitrosti krvi v srčnih votlinah in hitrosti miokarda, vključno z meritvami trajanja posameznih časovnih intervalov. Cilji Cilj naše raziskave je bil, da s pomočjo doplerske ehokardiografije, natančneje s sintezo pulznega in tkivnega doplerja, izmerimo pospešek krčenja LP pri zdravih preiskovancih in pri simptomatičnih bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem (SP). Upoštevaje pospešek krčenja LP in dimenzije LP smo izračunali indeks akceleracije levega prekata 1 (AccLV1) in indeks akceleracije levega prekata 2 (AccLV2). Indeks AccLV1 je premosorazmeren z doseženo maksimalno hitrostjo v času iztisa v iztočnem delu LP (Vmax LVOT) v cm/s in obratno sorazmeren s časovnim intervalom (dt) od začetka izovolumetrične kontrakcije LP do dosežene maksimalne hitrosti v LVOT, merjenim v sekundah in s končnim diastoličnim volumnom LP (EDV) v mililitrih. Indeks AccLV2 pa je premosorazmeren z V max LVOT in obratno sorazmeren s dt in s končnim diastoličnim premerom LP (LVEDD), merjenim v cm. Oba indeksa imata potencial doplerskih pokazateljev globalne sistolične disfunkcije, oziroma okvare LP. V nadaljevanju raziskave smo oba indeksa primerjali s standardno oceno sistolične funkcije LP z merjenjem EF. Bolniki in metode V prospektivno, opazovalno raziskavo smo vključili 121 preiskovancev, 76 (62,8 %) zdravih preiskovancev in 45 (37,2 %) bolnikov z znanim kroničnim SP. Pri vseh smo opravili standardne ehokardiografske meritve in izračunali AccLV1 po formuli: AccLV1=Vmax LVOT / dt x EDV [cm/s2 ml] in AccLV2 po formuli: AccLV2=Vmax LVOT / dt x LVEDD [1/s2]. Preiskovance smo nato opazovali dve leti in spremljali pojav končnih opazovanih dogodkov, ki kažejo na poslabšanje SP. Rezultati Celotni vzorec preiskovancev je zajemal 65 (53,7 %) moških in 56 (46,3 %) žensk, od teh je bilo v skupino zdravih uvrščenih 76 preiskovancev (46,1 % moških), v skupino bolnikov pa 45 preiskovancev (66,7 % moških). Med zdravimi in bolniki smo ugotovili statistično pomembno razliko v povprečnih vrednostih EF (65,4 ± 6,7 % vs 38,6 ± 18,0 %; p < 0,001), AccLV1 (12,1 ± 2,8 cm/s2 ml vs 4,4 ± 2,1 cm/s2 ml; p < 0,001) in AccLV2 (217,8 ± 43,8 1/s2 vs 110,5 ± 43,7 1/s2; p < 0,001). ROC krivulja, ki ločuje zdrave preiskovance od bolnikov s kroničnim SP, ne glede na pridruženo MR, je pokazala višje vrednosti AUC za AccLV1 in AccLV2 v primerjavi z EF (0,996 vs 0,897 in 0,969 vs 0,897). V skupini bolnikov smo prav tako potrdili nekoliko močnejšo korelacijo indeksov AccLV1 in AccLV2 s funkcijskim razredom po NYHA (r = - 0,657; p < 0,001 in r = - 0,569; p < 0,001), glede na korelacijo EF z NYHA (r = - 0,539 p < 0,001). V toku dve-letnega opazovanja smo pri 16 preiskovancih ugotovili končne opazovane dogodke. Vseh zabeleženih dogodkov je bilo 31 in vsi v skupini bolnikov. Določeni preiskovanci so doživeli končni opazovani dogodek, čeprav so imeli EF nad povprečjem EF preiskovancev brez zapleta (nad 58,1 %). Noben preiskovanec ni doživel končni opazovani dogodek, če je njegov indeks AccLV1 presegel povprečje indeksa AccLV1 preiskovancev brez zapleta (nad 10,1 cm/s2 ml ) ali če je njegov indeks AccLV2 znašal nad povprečjem indeksa AccLV2 preiskovancev brez zapleta (nad 190,1 /s2). Zaključek Z izračunom indeksov AccLV1 in AccLV2 lahko v primerjavi z meritvami EF z večjo natančnostjo razlikujemo med zdravimi in bolniki s simptomatičnim SP, prav tako vrednosti AccLV1 in AccLV2 dobro, oziroma bolje kot EF, korelirajo s funkcijskim razredom NYHA v skupini bolnikov. Oba indeksa nakazujeta prav tako boljšo napovedno vrednost za klinično poslabšanje SP v primerjavi z EF.
Ključne besede: levi prekat, funkcija, dopler, kontrakcija, akceleracija
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 843; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
Early predictors of 30-day mortality in non-ST-elevation acute coronary syndrome patients
Suzana Rožič, Melanija Županić, Andreja Sinkovič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The incidence of non-ST-elevation acute coronary syndrome (ACS), including unstable angina pectoris and non-ST-elevation myocardial infarction (MI), is increasing in comparison to ST-elevation ACS. Our aim was to evaluate predictive role of admission variables for 30-day mortality in non-ST-elevation ACS patients. Patients and methods: We retrospectively analysed the data of 415 patients, admitted to University Clinical Center Maribor in 2006 due to non-ST-elevation ACS. Inclusion criteria were rest chest pain, ECG changes (ST-segment depression > or = 0.1 mV, and/or negative T wave > or = 0.1 mV and/or pathologic Q and/or non-specific ECG) and/or increased troponin T levels. Predictors of 30-day mortality were analysed by univariate and multivariate logistic regression. Results: 30-day mortality was 4.3 %. Between nonsurvivors and survivors there were significant differences in mean age, the incidence of arterial hypertension, positive family history of coronary artery disease, in mean admission systolic and diastolic blood pressure, pulse, mean admission troponin T, leukocyte count, CRP, creatinine and the incidence of admission heart failure. Multivariate logistic regression proved that most significant independent early predictor of 30-day mortality was admission heart failure (OR 41.21, 95 % CI 3.50 to 484.66, p = 0.003), followed by admission serum creatinine (OR 0.989, 95 % CI 0.981 to 0.997, p = 0.008) and troponin T (OR 0.263, 95 % CI 0.080 to 0.861). Conclusion: Most significant independent predictor of 30-day mortality of patients with non-ST-elevation ACS, being 4.5 %, was heart failure on admission.
Ključne besede: mortality, non-ST-elevation acute coronary syndrome, predictors
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 694; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (111,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pomen tkivnega doplerja pri odkrivanju zgodnjih sprememb v delovanju srca pri sladkornih bolnikih tipa 1
David Šuran, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišče. Za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 je značilna diabetična okvara srčne mišice z diastolično disfunkcijo levega prekata ob ohranjenem iztisnem deležu. Tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1) je po nekaterih podatkih diastolična disfunkcija levega prekata pogostejša kot v splošni populaciji, malo pa je podatkov o morebitni okvari krčenja levega prekata in prizadetosti desnega prekata. Cilji. Cilji raziskave so bili opredeliti zgodnje ultrazvočne spremembe v strukturi in delovanju srca pri bolnikih s SBT1 brez znanih srčno-žilnih bolezni, ugotoviti pomen tkivne doplerske preiskave pri zgodnjem odkrivanju diabetične okvare srca in raziskati vpliv dolgoročne urejenosti glikemije na delovanje srca. Metode. Pri 53 bolnikih s SBT1 brez arterijske hipertenzije in drugih pridruženih srčno-žilnih bolezni (povprečna starost 44,3 ± 5,4 let; 56,6 % moških, 43,4 % žensk) smo opravili dvodimenzionalno ultrazvočno preiskavo srca in rezultate primerjali s skupino 48 zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. S pulznim doplerjem smo izmerili hitrosti pretoka čez mitralno in trikuspidalno zaklopko. S pulznim tkivnim doplerjem smo izmerili sistolično in diastolično hitrost pomika mitralnega in trikuspidalnega obroča in pospešek izovolumetričnega krčenja obeh prekatov. Na delovni postaji smo opravili analizo vzdolžne deformacije levega prekata z metodo sledenja karakterističnih vzorcev v dveh dimenzijah (angl. two-dimensional speckle tracking). Pri bolnikih s SBT1 smo zbrali podatke o glikiranem homoglobinu v zadnjih petih letih. Rezultati. Večina srednjih vrednosti meritev srčnih votlin, meritev s pulznim in s pulznim tkivnim doplerjem je bila pri obeh skupinah v normalnem območju glede na veljavna priporočila. Znotraj še normalnih vrednosti pa smo ugotovili pomembne razlike med skupinama. Indeks prostornine levega preddvora in indeks površine desnega preddvora sta bila pomembno večja pri bolnikih s SBT1. Bolniki s SBT1 so imeli manjšo diastolično hitrost vzdolžnega pomika septalnega (E´sept) in stranskega dela (E´lat) mitralnega obroča ter stranskega dela trikuspidalnega obroča (E´t) v primerjavi z zdravimi preiskovanci. Razmerja E/E´sept, E/E´lat and E/E´t so bila višja pri bolnikih s SBT1. Iztisni delež levega prekata je bil pri obeh skupinah primerljiv. S tkivnim doplerjem določena pospeška izovolumetričnega krčenja levega in desnega prekata sta bila manjša pri bolnikih s SBT1. Pri bolnikih s SBT1 smo ugotovili manjšo področno vzdolžno deformacijo levega prekata (angl. longitudinal strain) v apikalnem preseku štirih votlin v primerjavi z zdravimi preiskovanci (–23,4 ± 2,5 vs. –25,5 ± 1,8, p < 0,001). Celokupna vzdolžna deformacija levega prekata (angl. global longitudinal strain) se med skupinama ni pomembno razlikovala. Pulzna tkivna doplerska preiskava je glede na ROC krivuljo diagnostično zanesljivejša kot konvencionalna pulzna doplerska preiskava za odkrivanje zgodnjih sprememb v diastolični funkciji obeh prekatov pri bolnikih s SBT1. Ugotovili smo zmerno povezavo med petletnim povprečjem glikiranega hemoglobina in nekaterimi pokazatelji diastolične funkcije obeh prekatov. Povezave med petletnim povprečjem glikiranega hemoglobina in sistolično funkcijo obeh prekatov nismo potrdili. Zaključek. Bolniki s SBT1 srednjih let imajo večja preddvora in spremembe v diastolični funkciji obeh prekatov v primerjavi z zdravimi vrstniki. Zmanjšan pospešek izovolumetričnega krčenja nakazuje možnost klinično neme okvare sistolične funkcije obeh prekatov pri bolnikih s SBT1. Pulzna tkivna doplerska preiskava je bolj občutljiva kot konvencionalna pulzna doplerska preiskava za ugotavljanje zgodnjih sprememb v diastolični funkciji obeh prekatov pri bolnikih s SBT1. Dolgoročna urejenost glikemije je povezana z diastolično funkcijo obeh prekatov.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, disfunkcija levega prekata, disfunkcija desnega prekata, pulzna doplerska preiskava, tkivna doplerska preiskava, sledenje karakterističnih vzorcev, deformacija srčne mišice
Objavljeno: 27.02.2017; Ogledov: 1480; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (6,98 MB)

10.
KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH REŠEVALCEV PRI OBRAVNAVI AKUTNEGA KORONARNEGA SINDROMA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI NA TERENU
Samo Podhostnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih problemov v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če znanja in spretnosti zdravstvenih reševalcev zadostujejo za celostno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev, morda zaradi zahtevne ankete. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo željeni/potrebni nivo znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS, kar je pokazalo preverjanja znanja v anketi. Rezultati tudi kažejo (p = 0,16), da ni statistične povezanosti med dolžino delovne dobe v NMP in znanjem reševalcev. Interpretacija in zaključek: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo nivo željenega/potrebnega znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno na področju začetne obravnave bolnikov z AKS izvajati dodatna izobraževanja zdravstvenih reševalcev. Znanje, spretnosti ter poznavanje protokolov bi lahko uporabili skupaj z informacijsko komunikacijsko tehnologijo zlasti v odsotnosti zdravnika, s čimer bi močno prispevali k boljšim končnim rezultatom zdravljenja AKS.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, zdravstveni reševalec, znanje, spretnosti.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1283; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici