| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 213
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Probiotic Lactobacillus paragasseri K7 nanofiber encapsulation using nozzle‑free electrospinning
Marjana Simonič, Špela Slapničar, Janja Trček, Bojana Bogovič Matijašić, Petra Mohar Lorbeg, Alenka Vesel, Lidija Fras Zemljič, Zdenka Peršin Fratnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Probiotics are live microorganisms that can have beneficial effects on humans. Encapsu lation offers them a better chance of survival. Therefore, nozzle-free electrospinning was introduced for their embedding in nanofibrous material. Probiotic Lactobacillus paragas seri K7 in lyophilized and fresh form, with and without inulin as prebiotic, was added to a polymer solution of sodium alginate (NaAlg) and polyethylene oxide (PEO). Conductiv ity, viscosity, pH, and surface tension were determined to define the optimal concentration and volume ratio for smooth electrospinning. The success of the formed nanoscale materials was examined by scanning electron microscope (SEM), while the entrapment of probiot ics in the nanofibrous mats was detected by attenuated total reflection—Fourier transform infrared spectroscopy (ATR-FTIR) and X-ray photoelectron spectroscopy (XPS). Sponta neous diffusion of bacteria from electrospun samples in PBS buffer pH 7.4 was studied by plate counting on MRS agar. By exposing polymer solutions containing L. paragasseri K7 and inulin to a high electric field, the nanofilm was formed on a polypropylene substrate, used as collecting material. When polymer solutions without inulin were used, the bead-like nanofibers may have become visible. The SEM results suggest that inulin, in addition to K7 strain, additionally lowers the conductivity of spinning macromolecular solution and hinders the nanofiber formation. The results of ATR-FTIR confirmed the presence of L. paragasseri K7 embedded in nanocomposites by the appearance of characteristic peaks. The samples containing the probiotic regardless of its form with inulin had similar surface composition, except that the sodium content was higher in the samples with fresh probiotic, probably due to greater and thus less easy embedding of the bacteria in NaAlg. Within 2 h, the largest amount of probiotic strain K7 was spontaneously released from the electrospun sample con taining the inulin and probiotic in freeze-dried form (44%), while the amount released from the nanofibrous sample, which also contained the inulin and probiotic in fresh form, was significantly lower (21%). These preliminary results demonstrate the potential of nozzle-free electrospinning technology for the development of probiotic delivery systems for short-term use, such as feminine hygiene materials (tampons, pads, napkins).
Ključne besede: probiotics, electrospinning, Lactobacillus paragasseri K7, encapsulation, release
Objavljeno v DKUM: 17.07.2024; Ogledov: 21; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Prve analize vodnega vira iz Savinjske statistične regije
Tina Kodrin, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana prva analiza vodnega izvira z območja Savinjske statistične regije, ki že več let preskrbuje manjše število gospodinjstev s pitno vodo. V vseh teh letih še ni bilo izvedenih ustreznih analiz, s katerimi bi potrdili ustreznost vode in primernost le te za uživanje. Cilj diplomskega dela je izvesti prvo analizo omenjenega vodnega izvira in določiti kakovost vode z uporabo fizikalno-kemijskih analiz in mikrobiološke analize. Fizikalno-kemijske analize smo izvedli v treh različnih časovnih obdobjih. Določili smo vsebnost splošnih parametrov v vodi, vsebnost kovin in trdoto vode. V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za okolje in hrano Novo mesto smo določili mikrobiološko kakovost vode. Končni cilj predstavlja določitev indeksa kakovosti vode (WQI). Rezultati kažejo na zelo dobro kakovost vode. Vsebnost težkih kovin je večinoma blizu ali pod mejo določljivosti, kakor tudi rezultati vsebnosti pesticidov. Dobljeni rezultati mikrobiološke analize so ustrezni. WQI je pokazal zelo visoko kakovost pitne vode.
Ključne besede: Pitna voda, prvi monitoring, pesticidi, mikrobiološke analize, indeks kakovosti vode
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

3.
4.
Compost leachate pretreatment by coagulation/flocculation followed by filter press
Marjana Simonič, 2023, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filter press, filter fabric, compost leachate, coagulation, turbidity
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (672,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Assessment of Air Pollution in Different Areas (Urban, Suburban, and Rural) in Slovenia from 2017 to 2021
Maja Ivanovski, Kris Alatič, Danijela Urbancl, Marjana Simonič, Darko Goričanec, Rudi Vončina, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Air pollution can have a significant effect on human health. The present work is focused on the investigation of daily, monthly, and annual concentration levels of five typical air pollutants (SO2, NO2, NOX, PM10, and PM2.5) in the Republic of Slovenia (RS) from January 2017 to December 2021. The study was conducted at five different monitoring stations of the following kind: traffic (A), industrial (D), and background (B, C, E). The obtained results showed a decline in the average concentrations for all the studied air pollutants through the years, respectively. The daily average SO2 concentrations were the lowest in the year 2021 at location B, which is classified as background location, while the highest were detected in the year 2018 at location E, which is also classified as background location. The average daily concentrations of NO2 and NOX were the highest at location A in the year 2017, whereas the lowest were detected in the year 2010 and 2021. It is believed that those results are a consequence of measures set by the Slovenian government during the COVID-19 pandemic. The PM10 and PM2.5 daily average concentrations were the highest at location A in 2017, while the lowest were observed in the year 2019 at location C. Meteorological parameters (temperature, wind speed, and relative humidity) were studied in addition. In general, the high temperatures in ambient air are responsible for the intense concentrations of air pollutants. It was found in the study results for temperature, wind speed, and relative humidity that no significant difference was shown between studied years.
Ključne besede: air pollution, air quality, air pollutants, meteorology, Republic of Slovenia
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Exploring the properties of the torrefaction process and its prospective in treating lignocellulosic material
Maja Ivanovski, Aleksandra Petrovič, Darko Goričanec, Danijela Urbancl, Marjana Simonič, 2023, pregledni znanstveni članek

Opis: The main objective of this review is to present the latest research results regarding the importance of the torrefaction process for different biomass materials in the last 12-year period. Despite the fact that the potential of renewable energy sources has been analyzed, research regarding that of energy derived from waste biomass still remains in the infancy state. Torrefaction is known to be one of the most effective methods for enhancing the energy efficiency of biomass. Among different types of torrefactions, the focus in this study is mostly on dry torrefaction. The influential factors, like temperature and residence time, and physico-chemical properties of torrefied products, and the prospective of torrefaction due to its reduced impact on environment, are discussed in-depth. This review provides valuable insights into the torrefaction process, which is conducive to upgrading biomass for achieving net zero carbon emissions, as it has been stated in several works that torrefied biomass can be used instead of coal.
Ključne besede: torrefaction, lignocellulosic biomass, waste biomass, biomass properties
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 412; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Možnosti uporabe zeolitov za fiksiranje kovinskih ionov v sedimentih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Sara Grm, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila študija možnosti uporabe zeolitov za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v kontaminiranih sedimentih. Za fiksacijo navedenih kovinskih ionov smo uporabili mešanico sintetičnih zeolitov 13X in 4A, v razmerju 1:1. Sedimente za študijo fiksacije Cr(VI) ionov smo vzorčili v bližini Zreč, za Zn(II) in Pb(II) ione pa smo sedimenti vzorčili iz reke Drave. V določeno maso sedimentov smo v razmerju 100:1 in 10:1 dodali zeolite. Vzorčenim sedimentom smo pred začetkom izvajanja meritev tudi določili vlažnost s postopkom žarjenja in smo se odločili, da bomo v njih tudi opazovali fiksacijo Cr(VI) ionov. Tako pripravljene vzorce smo hranili v temnem prostoru, da smo se čim bolj približali pogojem, v katerih se sediment nahaja v naravi. Preučevali smo uspešnost fiksacije pri različnih temperaturah in pH vrednostih. Vsebnost kovinskih ionov smo merili v času 3 mesecev. Celotno vsebnost kovinskih ionov v vzorčenih sedimentih smo določili z EDTA. Po zaključenem eksperimentu smo ugotovili, da je zeolit učinkovito sredstvo za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v sedimentih. Fiksacija Cr(VI) ionov je bila najboljša pri vzorcu hranjenem pri sobni temperaturi in nevtralnem pH z uporabo razmerja 10:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Zn(II) ionov je bila najboljša pri sedimentih hranjenih pri 4 °C pri bazičnem pH, z uporabo razmerja 100:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Pb(II) ionov je pri vseh preučevanih vzorcih bila enaka, saj smo vsem vzorcem izmerili vsebnost Pb(II) ionov pod mejno vrednostjo.
Ključne besede: zeolit, fiksacija, težke kovine, sediment
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

9.
Možnost uporabe zeolitov pri odstranjevanju izbranih kovinskih ionov iz vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Lea Kaisersberger, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti učinkovitost zeolita AAG 3-5 mm (Silkem d.o.o.). Odločili smo se za odstranjevanje ionov težkih kovin niklja in arzena, ki se pogosto pojavljata v vodah in sta v preseženih koncentracijah lahko nevarni zdravju ljudi in okolju. Najprej se je raziskava nanašala predvsem na najbolj učinkovito adsorpcijo Ni(II) in As(III) na zeolit. Začetna koncentracija Ni(II) in As(III) je bila 10 mg/L. Določili smo vpliv pH vrednosti, vpliv časa mešanja, vpliv mase adsorbenta in vpliv začetne koncentracije na učinkovitost adsorpcije. Najboljša učinkovitost adsorpcije arzenovih ionov je bila 92 % na 1 g zeolita, pri času mešanja 2 h in začetni koncentraciji 2 mg/L As(III) in za nikljeve ione 98,8 %, na 3 g zeolita, pri času mešanja 24 h, pri obeh v nevtralni pH vrednosti. Rezultate smo analizirali z uporabo Freundlichove in Langmuirjeve linearne adsorpcijske izoterme. Izvedli smo še desorpcijo As(III) in dosegli 68 % učinkovitost desorpcije. Ugotovili smo, da je zeolit primeren adsorbent za odstranjevanje težkih kovin, kot sta arzen in nikelj iz vode in ga je mogoče tudi ponovno uporabiti.
Ključne besede: zeolit, adsorpcija, nikelj, arzen, desorpcija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

10.
Modifikacija hidro-oglja pridobljenjega s hidrotermalno karbonizacijo za uporabo v procesu adsorpcije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Patricija Završki, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izboljšati karakteristike oglja in adsorpcijsko kapaciteto oz. učinkovitost s pomočjo različnih modifikacij oglja. S procesom hidrotermalne karbonizacije (HTC) smo proizvedli hidro-oglje iz oljne pogače semen industrijske konoplje, ki še v tovrstne namene ni bila raziskana. Pridobljeno hidro-oglje smo kemijsko modificirali s štirimi različnimi kemijskimi reagenti (KOH, ocetna kislina, alkoholni kis, vinski kis). Kemijski obdelavi je sledila termična obdelava vzorcev (piroliza). Pridobljena aktivna hidro-oglja smo kemijsko karakterizirali, določili funkcionalne skupine na površini oglja, specifično površino ter zeta potencial. Modificirana oglja smo preizkusili v eksperimentih adsorpcije z barvilom metilen modro in določili adsorpcijsko kapaciteto posameznega oglja ter preučili vpliv modifikacije na samo adsorpcijo. Metilen modro se namreč lahko kopiči v ekosistemu in tako povzroča toksične učinke na živali, ljudi in rastline, zato ga je potrebno odstraniti iz odpadnih vod. Vsa modificirana oglja, z izjemo enega vzorca, so bila uspešnejša pri odstranjevanju barvila metilen modro kot nemodificirano oglje, prav zaradi izboljšanih karakteristik in lastnosti, ki so jih povzročile kemijske modifikacije. Rezultati so pokazali, da je najvišjo adsorpcijsko kapaciteto dosegel vzorec modificiran s kalijevo bazo, 52,15 mg/g (100% učinkovitost odstranitve barvila). Najnižjo adsorpcijsko kapaciteto, 8,63 mg/g (16,32 %) je imelo oglje, modificirano z ocetno kislino. Drugo najvišjo kapaciteto, 42,55 mg/g (81,91 %) je imel vzorec modificiran z alkoholnim kisom, sledil mu je vzorec obdelan z vinskim kisom z adsorpcijsko kapaciteto 29,42 mg/g in 57,20 % učinkovitostjo. Presenetljivo pa nemodificirano oglje ni imelo najnižje kapacitete, saj je le-ta znašala 15,24 mg/g (29,33%) in je bila višja od kapacitete oglja modificiranega z ocetno kislino.
Ključne besede: kemijska modifikacija, hidro-oglje, hidrotermalna karbonizacija, adsorpcija, metilen modro, odstranjevanje onesnažil
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

Iskanje izvedeno v 1.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici