| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije
Andrej Paušič, Mario Lešnik, 2021

Opis: Monografija z nalovom Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije Ambrosia artemisiifolia L. holistično obravnava aktualno problematiko zatiranja alohtonih, invazivnih rastlinskih vrst, na primeru pelinolistne ambrozije. V publikaciji so nazorno predstavljene najpomembnejše mehanske metode in tehnike zatiranja ambrozije, učinki samih metod, kakor tudi učinki uporabe ter primerjava med posameznimi tehnikami zatiranja vrste. Posebno poglavje je namenjeno ekonomiki zatiranja plevelov v urbanem okolju, z uporabo metod krtačenja, uporabo ognja, pare ter s pomočjo biotičnih metod zatiranja ambrozije. Prav omenjeni moderni pristopi k zatiranju alohtonih plevelnih vrst so danes, zaradi ukinjanja uporabe številnih herbicidov na javnih površinah, še kako aktualni. Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem, pridelovalcem, ekologom, pa tudi širšemu krogu bralcev.
Ključne besede: pelinolistna ambrozija, invazivne vrste, nekemično zatiranje, biotično zatiranje, agroekosistem, varstvo, ukrepi, poljščine
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (139,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmelja
Andrej Simončič, znanstvena monografija

Opis: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Ključne besede: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 281; Prenosov: 63
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Rezultati proučevanja insekticidov za zatiranje glogove bolšice (cacopsylla melanoneura f.)
Črtomir Kuhl, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus proučevanja učinkovitosti različnih insekticidov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Föerster). Izvedba poskusa je potekala v integriranih nasadih jablan sort Gala in Jonagold. Poskusne parcelice so zajemale 5 vrst in so segale v dolžino 30 m, razporejene pa so bile po parcelah v obliki šahovnice. Insekticidi so bili naneseni v različnih terminih in fenofazah razvoja jablan. Vrednotenje učinkovitosti škropilnih programov je potekalo sedem, štirinajst in enaidvajset dni po aplikaciji. Rezultati kažejo, da je za učinkovito zatiranje bolšice v integriranih sadovnjakih potrebna več kot dvakratna aplikacija insekticidov. V integriranem načinu proizvodnje je poterebnoizvesti tri do štiri aplikacije insekticidov. Prvo tretiranje je potrebno izvesti v fenofazi BBCH 07-08 oziroma pred cvetenjem. Drugo tretiranje se mora izvesti v fenofazi BBCH 50, v stadiju mišjega ušesca. Tretje tretiranje pa je potrebno izvesti med cvetenjem v fenofazi BBCH 65. Četrto tretiranje pa po cvetenju jablan v fenofazi BBCH 67. Insekticidi, ki so pokazali najvišjo učinkovitost in primernost uporabe v integrani pridelavi jabolk, so naslednji: Spada 200 EC, Trebon Up, Mavrik 240, Karate Zeon.fosmet, etofenproks, tau-fluvalinat in lambda-cihalotrin.
Ključne besede: jablana (Malus domestica Borkh), glogova bolšica (Cacopsylla melanoneura Föerster), zatiranje, insekticidi
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 576; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)
Blažka Šutar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 542; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
6.
7.
8.
VPLIV NAČINA KOŠNJE NA OBNOVITVENO SPOSOBNOST PELINOLISTNE AMBROZIJE (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2012, diplomsko delo

Opis: V lončnih poskusih smo preučevali vpliv načina košnje pelinolistne ambrozije na cvetenje in količino oblikovanih semen. V prvem poskusu (P1) smo imeli v loncih (10 l) posajenih 5 rastlin ambrozije na lonec, v drugem (P2) pa smo imeli posejane mešanice ambrozije in več vrst drugih plevelov, značilnih za rastlinske združbe robov avtocest. Košnjo smo simulirali z rezanjem rastlin s škarjami 3 cm od tal. Prvo košnjo smo izvedli, ko so bile rastline v razvojnem stadiju 2, 4 ali 8 listov (2L, 4L, 8L). Košnjo smo ponovili po 4, 6, 8 ali 12 tednih (4T, 6T, 8T, 12T) in izvedli še tretjo, 3 ali 6 tednov po drugi košnji (3T, 6T). V raziskavo je bilo vključenih 40 različnih kombinacij razvojnih stadijev in časovnih presledkov med izvedbo košenj (L, T, T). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili le dvakrat letno (L, T), v prvem poskusu (čisti sestoj ambrozije) nismo uspeli v popolnosti preprečiti cvetenja in oblikovanja semen. Največje zmanjšanje deleža rastlin, ki so cvetele, smo dosegli v sistemu dveh košenj pri kombinaciji (P1-8L+12T+0T; -74 %; P2-8L+12T+0T; -100 %) in največjo redukcijo deleža rastlin, ki so oblikovale seme, pri kombinaciji (P1-2L+12T+0T; 77 %; P2-8L+12T+0T; -100 %). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili trikrat letno (L, T, T), smo popolnoma preprečili cvetenje in oblikovanje semen z naslednjimi sistemi košnje (P1-2L+12T+6T; P1-4L+12T+6T; P1-8L+8T+3T; P2-2L+12T+6T; P2-8L+4T+3T; P2-8L+6T+3T; P2-8L+12T+6T).
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, mehanično zatiranje, sistemi košnje, avtocesta
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1661; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (14,81 MB)

9.
10.
Zatiranje nekaterih novih invazivnih vrst plevelov v posevkih koruze
Simona Maček, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 je bil izveden poljski poskus, v katerem smo v posevku koruze proučevali fenologijo, tekmovalno sposobnost in odziv 8 tujerodnih vrst plevelov na zatiranje s herbicidi. Preučevane vrste so bile: Acalypha virginica, Ambrosia trifida, Amaranthus viridis, Amaranthus rudis, Bidens pilosa, Bidens subalternans, Iva xanthiifolia, Setaria faberi in Sicyos angulatus. Seme tujerodnih plevelov smo posejali v posevek koruze in nato plevelno populacijo poškropili (aplicirali) v dveh različnih terminih s herbicidi na osnovi aktivnih snovi dikamba, dimetenamid, izoksaflutol, mezotrion, prosulfuron, terbutilazin, tembutrion in topramezon. Učinkovitost herbicidov smo ugotavljali po standardnih metodah EWRS in EPPO. Pri večini kombinacij herbicid-plevelna vrsta smo dosegli učinkovitost višjo do 90-95 %. V primerih, ko smo dosegli učinkovitost nižjo do 90 %, so posamezne plevelne rastline uspele oblikovati manjše število semen do spravila pridelka koruze. To kaže, da z uporabo preučevanih herbicidov ni možno popolnoma preprečiti oblikovanje semen pri preučevanih plevelih. Glede na rezultate opazovanja fenologije, tekmovalne sposobnosti in podatke o doseženi učinkovitosti herbicidov lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane plevele, da ti ne morejo povzročiti večjih izgub pridelka koruze. Ker oblikovanja semen nismo mogli popolnoma preprečiti ocenjujemo, da te vrste morda imajo sposobnost oblikovanja izhodiščnih populacij, ki lahko v naslednjih letih omogočijo prehod v trajne populacije koruznih njiv.
Ključne besede: invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje plevelov, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2994; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (367,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici