Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Chemical models are indispensable tool in chemistry class and enable secondary school pupils to develop complex thought processes and spatial concepts, both of which are necessary to improve their understanding of chemical concepts. In this research, special emphasis is given to complex competencies not only their acquisition, but rather how pupils develop them. For this purpose, a learning strategy has been developed, called learning by self-generating chemical models. Pupils learn individually on their own models, which are made from easily accessible, low-cost materials. The impact of workable models was investigated (assembly of commercial models and production of self-made models) on the (1) learning success using simple molecule shapes and (2) the degree of competence development which realized through the implemented activities. The study involved first-year secondary school-pupils, defined as self-creators of paper- and -wire models (experimental group) and assemblers of commercial models (called the control group). The appearance of the molecules being studied took the form of geometric shapes and structures, which pupils present by making of ball-, called wire-models from plasticine and wire or paper created, called paper models. Based on the results of statistical processing of the data, we found that self-creation of models (as an innovative approach) leads to better understanding and to subsequently sustained knowledge for the pupil. It should also be noted that pupils who were self-generators in comparisons to those who merely assembled the models, generally developed many complex skills in the areas of problem solving, practical competence, mathematical competence and critical thinking skills. The knowledge so acquired was also better understood.
Ključne besede: education, chemical models, competencies, chemistry, self-made models
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1436; Prenosov: 72
Celotno besedilo (734,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: This article argues a greater stress to student-centered, active-learning approaches in teacher education beginning already in lectures by the subjects of DCEM methodological module. Our approach in increasing lecture's activity of students is involving them as teacher's co-lecturers. In order to monitor the efficiency and quality improvement of their outcomes-teacher's activities, we make use of the students' co-lecturers, as well as students-listeners feedback, which continuously takes place at the end of a program of specific curricular units. Students self-reflections are confronted with teacher's trainer noticings. Some significant findings are interpreted in compliance with teacher competences. CO-lecture's activities are valued regarding to optional AADIDG didactic principles.
Ključne besede: education, teaching skills, teaching competences, student autonomy, self-evaluation, student-colecturers
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1723; Prenosov: 84
Celotno besedilo (773,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Osnovni namen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja je zagotavljanje profesionalnega razvoja in strokovne ter osebnostne rasti različnih poklicnih profilov, tudi učiteljev. Prav vrsta in kakovost programov, namenjenih nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, posebej učiteljem kemije, predstavlja osrednjo temo pričujočega prispevka. Izhajajoč iz rezultatov opravljene empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu učiteljev kemije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ugotavljamo, da je želja po razvoju kompetenc poglavitno gibalo (lat. nervus rerum) njihove udeležbe v programih iz Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, glavno oviro pa predstavlja neustrezen čas izvedbe programov (glede pedagoških obveznosti učiteljev). Seveda se učitelji najpogosteje udeležujejo posodobljenih programov, kakor tudi programov izven Kataloga.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, kemija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1200; Prenosov: 114
Celotno besedilo (172,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Kemija kot predmet je v šolskem izobraževalnem sistemu po mnenju večine učencev in dijakov nepriljubljena, zato je naloga učiteljev kemije, da z različnimi metodami in oblikami dela kar najbolj učinkovito popularizirajo to vejo znanosti. V času študija si bodoči učitelji kemije didaktične in druge potrebne kompetence za poučevanje kemije pridobivajo pri predmetu Didaktika kemije. Učni načrt predmeta je zasnovan tako, da morajo študenti kemije pridobiti tudi spretnosti in znanja strokovnega pisanja in sicer v obliki seminarskih nalog, ki pa po opravljenih obveznostih študentov postanejo pozabljene in neuporabne. Zato bom kot kandidatka diplomskega dela te seminarske naloge preuredila v interno študijsko glasilo. Vendar pa tako za izdelavo kot za izdajo glasila veljajo pravila katera moramo dosledno upoštevati. Ker so avtorji seminarskih nalog študenti – učitelji kemije morajo slednji imeti usvojene tako metodološke, kot naravoslovne kompetence, sočasno pa morajo upoštevati še pravila strokovnega pisanja. Urednik tiskane izdaje glasila pa mora poleg urednikovih kompetenc obvladati še zakonska določila uredniške politike, ter imeti smisel za estetiko in dobro organizacijo. Torej, za izdajo glasila so potrebna prenekatera funkcionalna znanja, ki jih je potrebno z medsebojno komunikacijo in sodelovanjem združiti v celoto tako, da bo pritegnila bralce. Namen diplomskega dela je izdelava internega študijskega glasila »Kemko«, ki bo služil kot oblika dokumentacije seminarskih nalog študentov – učiteljev kemije. Diplomsko delo obsega zajem vseh potrebnih kompetenc, tako avtorjev, kot urednika, potrebne napotke za izdelavo in izdajo glasil, ter pravila za pisanje in evalvacijo strokovnih oziroma znanstvenih del.
Ključne besede: kompetence, kemija, seminarske naloge, glasilo, urednik, uredniška politika, evalvacija, metodologija.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1249; Prenosov: 83
Celotno besedilo (797,52 KB)

Opis: Okoljska vzgoja z vse večjim ozaveščanjem o okoljskih problemih in grožnjah o uničenju našega planeta Zemlje pridobiva čedalje pomembnejšo vlogo v vzgojno-izobraževalnem sistemu tako v svetu kot v Sloveniji. Osrednja tema članka se nanaša na raziskovanje odgovornega ravnanja učencev ekošol in šol, ki niso v projektu Ekošola, do okolja in njihovega okoljskega vpliva na starše oziroma na njihovo družino. Izvedena je bila anketa na treh osnovnih šolah v Sloveniji. Rezultati raziskave nakazujejo na dobro okoljsko ozaveščenost in posledično v večini primerov odgovorno ravnanje osnovnošolcev do okolja. Učenci večinoma ne vplivajo na ravnanje staršev do okolja, saj jih veliko meni, da starši pogosto ravnajo odgovorno do okolja, in prav družina je tista, ki je po njihovem mnenju glavni dejavnik vplivanja na razvijanje njihove pozitivne zavesti do okolja. Osnovna šola, bodisi Ekošola bodisi Zdrava ali katera koli druga šola, spodbuja razvoj odgovorne, okolju prijazne osebe in le v sodelovanju s starši so lahko dolgoročni cilji tudi doseženi.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, okoljska vzgoja, trajnostni razvoj, ekošola, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2669; Prenosov: 164
Celotno besedilo (138,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...