| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMINJANJE VINOGRADNIŠKIH IN SADJARSKIH POVRŠIN NA SONDNIH OBMOČJIH V SLOVENIJI V POVEZAVI Z IZBRANIMI NARAVNIMI DEJAVNIKI
Tadeja Sever, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene spremembe vinogradniških in sadjarskih površin na primeru Goriških brd, Koprskih brd, vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric in Vzhodnih Haloz v obdobju med leti 2000 in 2012. Na izbranih območjih je vinogradništvo ena izmed temeljnih kmetijskih panog, pomembno pa je tudi sadjarstvo, saj se obe dejavnosti pogosto prepletata. Ugotavljali smo spremembe v povezavi z izbranimi naravnimi dejavniki: litološko podlago, nadmorskimi višinami, nakloni, funkcijskimi nakloni, ekspozicijami, globalnim sončnim obsevanjem, povprečnimi letnimi temperaturami, povprečno letno višino padavin in tipi prsti. Podatke za naravne dejavnike smo dobili iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa, z velikostjo celic 25 m × 25 m. Analizirali smo spremembe smeri sadjarskih in vinogradniških pokrajin s pomočjo slojev o rabi tal za leti 2000 in 2012. Spremembe vinogradniških in sadjarskih površin v povezavi z naravnimi dejavniki so predstavljene v navzkrižnih tabelah. Ugotovili smo, da se je v obdobju med leti 2000 in 2012 površina vinogradov zmanjšala na vseh območjih, razen v Goriških brdih, za sadjarske površine pa velja ravno obratno, povečale so se na vseh območjih razen na območju Koprskih brd. Povezanost med dvema spremenljivkama, in sicer med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in naravnimi dejavniki, prikazuje Cramerjev korelacijski koeficient. Največja zveza na vseh izbranih območjih je med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in prstmi. Najmanjši vpliv na vinogradniške in sadjarske površine v Goriških brdih je imela ekspozicija. V Koprskih brdih je litološka podlaga imela najmanjši vpliv na vinogradniške površine, na sadjarske pa globalno sončno obsevanje.
Ključne besede: Goriška brda, Koprska brda, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, Vzhodne Haloze, vinogradi, sadovnjaki, naravni dejavniki, umik vinogradniških in sadjarskih površin, Cramerjev korelacijski koeficient
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 909; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

2.
Diagonalni trikotnik konveksnega štirikotnika
Tadeja Sever, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomskega dela je diagonalni trikotnik OPR poljubnega konveksnega štirikotnika ABCD. Ugotovili bomo, kakšna je ploščina trikotnika in rešili uvodni problem. V nadaljevanju se bomo osredotočili na diagonalni trikotnik tetivnega štirikotnika. Predstavili bomo nekaj značilnosti tetivnih štirikotnikov, s katerimi bomo izpeljali formulo za ploščino diagonalnega trikotnika tetivnega štirikotnika v odvisnosti od njegovih stranic. Na koncu bomo predstavili še zanimiv odnos med tetivnemu štirikotniku očrtano krožnico in diagonalnim trikotnikom tega štirikotnika. Dokazali bomo, da je glede na to krožnico omenjeni trikotnik sebipolaren.
Ključne besede: diagonalni trikotnik, konveksni štirikotnik, ploščina, tetiven štirikotnik, Miquelova točka, inverzija, polarnost, sebipolaren trikotnik
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 830; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

3.
ANALIZA IN PRIMERJAVA STRESA PRI ZAPOSLENIH V INFORMACIJSKI IN RAČUNOVODSKI ORGANIZACIJI V OKVIRU SKUPINE IMPOL
Tadeja Sever, 2015, magistrsko delo

Opis: Stres postaja čedalje večja težava v svetu in je postal nezaželeni spremljevalec v življenju vsakega posameznika. Zdi se nam, da smo mu prepuščeni na milost in nemilost. S komerkoli se pogovarjamo, bo prav gotovo tema pogovora slej ko prej nanesla tudi na stres. Vpliva stresa vsekakor ne smemo jemati zlahka, sploh v današnjem svetu, ko je zaradi zahtevnega dela še toliko bolj intenziven. Na posameznika lahko vpliva tako, da se mu pojavijo številne bolezni, spremeni se njegovo vedenje, misli, čustva in psiha.
Ključne besede: stres, simptomi stresa, vzroki stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 799; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI X
Tadeja Sever, 2011, diplomsko delo

Opis: Motivacija je pomembna pri vsakem našem koraku in je glavni temelj človekove dejavnosti. Vsak posameznik je edinstvena celota in zato ni enotnega načina, ki bi lahko motiviral vse zaposlene. V organizaciji je motivacija zelo pomembna, toda pred začetkom motiviranja zaposlenih morajo vodilni v organizaciji dobro poznati motivacijo in zakonitosti motiviranja. Od njih se prav tako zahteva, da poznajo zaposlene v svoji organizaciji in vejo, s čim jih lahko pripravijo do tega, da opravijo svoje delo boljše in učinkovitejše. Dejavniki, ki najpogosteje motivirajo zaposlene, pa so dobra plača, dobri odnosi v celotnem kolektivu, možnosti komuniciranja v organizaciji in seveda tudi varnost zaposlitve. Motivirati zaposlene pomeni uporabljati različne motivacijske dejavnike. Ti dejavniki delujejo kot spodbuda zaposlenim, da so pri svojem delu najboljši. Vodilni v organizaciji morajo skrbeti za svoje zaposlene, vlagati v njih in jih motivirati. Ob tem pa morajo paziti na način, kako jih motivirajo, saj lahko vedno ista rutina motivacije izniči učinek motiviranja. V organizaciji X smo izvedli anketo o motiviranosti zaposlenih. Na podlagi tega smo dobili odgovore na vprašanja, ali so zaposleni zadovoljni s svojim delovnim mestom, kateri dejavniki vplivajo na njihovo motivacijo, in kateri ne, ter kaj bi bilo potrebno storiti za večjo motiviranost v njihovi organizaciji. Ugotovili smo, da se vodstvo zavzema za motiviranost zaposlenih v organizaciji in da pri zaposlenih najbolj učinkujejo naslednji motivacijski dejavniki: komuniciranje, zanimivost dela in dobri medsebojni odnosi. Zaposleni so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo v organizaciji X, menijo pa, da bi bilo za večjo motiviranost v njihovi organizaciji potrebno poskrbeti s povišanjem plač in možnosti napredovanja.
Ključne besede: motivacija, motivi, motivacijski dejavniki, motivacijske teorije, zaposleni, tim, analiza motivacije v organizaciji X
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 2544; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (916,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici