1. Proces gospodarske konvergence v evroobmočjuTina Cafuta, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili proces gospodarske konvergence v evroobmočju. Proces nominalne in realne konvergence se je v evroobmočju skozi čas spreminjal. Razlike med državami evroobmočja se kažejo tako na področju nominalne kot realne konvergence. Na področju nominalne konvergence so se ugotovile razlike v stopnji inflacije, proračunskih neravnovesjih, javnih dolgovih in obrestnih merah. Realno konvergenco smo prikazali prek razlik v ravni outputa na prebivalca, produktivnosti dela, stopnji brezposelnosti in dohodkovni ravni. Kljub prizadevanjem za večjo ekonomsko homogenizacijo pa med nekaterimi državami evroobmočja ostajajo izrazite razlike. Na proces konvergence v evroobmočju so vplivali številni gospodarski šoki zlasti svetovna finančna kriza in pandemija covid-19. Doseganje večje gospodarske konvergence med državami zahteva nadaljnje prilagoditve in usklajene politike v evroobmočju.
Ključne besede: Nominalna in realna konvergenca, optimalno valutno območje, evroobmočje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Fiskalna konsolidacija in gospodarska rastNina Cafuta, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,74 MB) |
3. Razvoj mednarodne trgovine in dohodkovna neenakostManca Friškovec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kako globalizacija in razvoj mednarodne trgovine vplivata na dohodkovno neenakost. Najprej smo predstavili teorije mednarodne menjave, nato analizirali značilnosti razvoja mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov. Nadalje smo se osredotočili na dohodkovno neenakost, ki smo jo preučili na globalni ravni, na ravni izbranih razvitih držav in na ravni izbranih razvijajočih se držav. Pregled empiričnih študij razkriva, da je vpliv mednarodnih trgovinskih tokov na dohodkovno neenakost relevanten, njihovi učinki pa so heterogeni. Odprtost mednarodne trgovine spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in višanje plač, kar privede do zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Po drugi strani pa selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela in posledična izguba delovnih mest v državah z višjimi stroški dela povzroča povečevanje dohodkovne neenakosti. Prav tako dohodkovno neenakost krepi mednarodni prenos tehnologij in znanja, kar poveča razlike v dohodkih med izobraženimi in neizobraženimi delavci. Za blaženje negativnih dohodkovnih posledic globalizacije trgovinskih tokov je zato nujno izvajanje ustreznih ekonomskih politik.
Ključne besede: mednarodna trgovina, dohodkovna neenakost, globalizacija, ekonomska politika.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Relevantnost in učinkovitost mednarodnih gospodarskih sankcijKarolina Borovšak, 2023, diplomsko delo Opis: Gospodarske sankcije so generalno gledano ukrepi, s katerimi povzročimo ekonomsko škodo za doseganje političnih ciljev. V diplomskem delu predstavljamo različne definicije gospodarskih sankcij in paleto ciljev, ki jih želi izvajalec tovrstnih kaznovalnih ukrepov doseči. Politični odločevalci tako lahko izbirajo med različnimi ukrepi kot so trgovinske sankcije, finančne sankcije, omejitve potovanj in sankcije na trgovino z orožjem in vojaško pomočjo. Uporaba posameznih vrst kaznovalnih ukrepov se je spreminjala skozi zgodovinski razvoj, v sodobnem času pa je uporaba gospodarskih sankcij postala standardna praksa za reševanje mednarodnih konfliktov. Presojanje učinkovitosti sankcij je že v izhodišču lahko zahtevna naloga, saj se sama opredelitev njihove učinkovitosti lahko različno interpretira. Vendar lahko z empiričnimi raziskavami ugotovimo, kateri dejavniki vplivajo na večjo verjetnost izpolnjevanja zastavljenih ciljev kaznovalnih politik. Omejevalne politike, sprejete s strani Evropske unije in drugih zahodnih držav proti Rusiji, imajo nedvomno bistvene ekonomske posledice tako za rusko kot evropsko gospodarstvo. Z uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji se soočamo s spremembo energetske politike evropskih držav, priča pa smo tudi geopolitičnim premikom v mednarodnem gospodarskem sistemu.
Ključne besede: gospodarske sankcije, geopolitika, ekonomska politika, mednarodno gospodarstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. Primerjalna analiza inflacijskih gibanj v državah Evropske unijeTine Merhar, 2023, diplomsko delo Opis: Inflacija je naravni ekonomski pojav, ki ga označujemo s splošno rastjo cen blaga in storitev. Nosilci ekonomske politike si morajo prizadevati za ohranitev zasidranih inflacijskih pričakovanj, ki so ključna za vzpostavitev cenovne stabilnosti, definirane z nizko, predvidljivo in stabilno rastjo cen v višini 2 % na letni ravni. Neenakomerna razporeditev inflacijskih dejavnikov med državami članicami Evropske unije vpliva na razlike v intenziteti divergence inflacijskih stopenj. Znotraj posameznih držav Evropske unije prihaja do razlik v stopnji inflacijske neenakosti, ki odraža neenakomeren vpliv inflacijskih gibanj na različne dohodkovne skupine. Med državami Evropske unije prihaja do heterogenosti v zabeleženih inflacijskih stopnjah zgornjega in spodnjega dohodkovnega kvintila prebivalstva, kar v državah povzroči potrebo po prilagoditvi protiinflacijskih ukrepov ekonomske politike. Smiselna je usmeritev ukrepov ekonomske politike dohodkovnim skupinam z najizrazitejšim upadom realnega dohodka in preprečitev nadaljnjega povečevanja inflacijske neenakosti. Kljub temu da med državami članicami Evropske unije prihaja do razlik v zabeleženih inflacijskih stopnjah in inflacijski neenakosti glede na višino dohodka, zaznamo pozitivno povezavo med višino inflacije, merjeno z indeksom HICP, in višino razlike med inflacijsko stopnjo spodnjega in zgornjega dohodkovnega kvintila prebivalstva.
Ključne besede: inflacijska dinamika, Evropska unija, divergenca inflacijskih stopenj, dejavniki inflacije, inflacijska neenakost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 205
Celotno besedilo (4,24 MB) |
6. |
7. |
8. Pomen javnih in zasebnih investicij pri spodbujanju gospodarske rasti v Evropski unijiJaka Plaznik, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o učinkih javnih in zasebnih investicij na gospodarsko rast. Pojasnili smo pojme bruto investicije, bruto investicije v osnovna sredstva, investicije v zaloge; ločeno smo predstavili javne in zasebne investicije. Zasebne investicije smo nadalje razčlenili na podjetniške investicije, investicije gospodinjstev in investicije v stanovanja. Pri javnih investicijah smo prikazali njihovo strukturo in ugotovili, da največji delež teh predstavljajo investicije za socialno varnost. Prikazali smo tudi razmerje med investicijami države in lokalnih oblasti. V enem izmed poglavij smo definirali dejavnike investicij in dejavnike gospodarske rasti. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Ameca in Eurostata preverjali povezanost med investicijami in gospodarsko rastjo. Naredili smo pregled javnih in zasebnih investicij držav, članic Evropske unije, ter prikazali prispevek investicij h gospodarski rasti. Zaradi preglednosti smo glede na absolutno vrednost investicij za časovni interval od leta 2000 do leta 2020 države razdelili v tri skupine. Prikazali smo, da so v celotnem opazovanem obdobju zasebne bruto investicije po obsegu večje kot javne. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ javnih investicij v preučevanem obdobju v Franciji, z vrhom leta 2009, največ zasebnih pa v Nemčiji, z vrhom leta 2019. Ti dve državi precej odstopata, sledi jima Italija, ki je največ zasebnih investicij zabeležila leta 2019, največ javnih pa leta 2009. Slovenija je po svojih javnih in tudi zasebnih investicijah v rangu Malte, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Luksemburga, Bolgarije in Hrvaške. V diplomskem delu smo izračunali korelacijo med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP ter med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij. Ugotovili smo, da je med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP pozitivna povezanost v večini (20 od 27) držav, med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij pa v vseh državah.
Ključne besede: javne investicije, zasebne investicije, gospodarska rast, korelacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,90 MB) |
9. Analiza in pomen naftnega trga v 21. stoletjuLuka Nežmah, 2022, diplomsko delo Opis: V ekonomski teoriji velja oligopol za eno izmed osnovnih tržnih struktur, katere osnovne značilnosti so malo število ponudnikov na trgu, relativno nizka stopnja diferenciacije med proizvodi ponudnikov in visoke vstopne ovire. Enake značilnosti ima tudi svetovni naftni trg, zato ga uvrščamo v to tržno strukturo. Naftni trg in njegovi proizvodi še vedno poganjajo več kot polovico svetovnega gospodarstva, za kar na vidiku še ni alternative. Naftni trg velja za enega izmed redkih, ki mu tržno dinamiko na svetovni ravni narekuje odkrit kartel. Govorimo o mednarodni organizaciji držav izvoznic nafte ali krajše OPEC, ki s svojimi posegi skrbi za stabilnost naftnega trga in ohranjanje tržnih deležev držav članic kartela. V diplomskem delu preučujemo in analiziramo dogajanja na naftnem trgu v 21. stoletju. Predstavimo povpraševanje in ponudbo na tem trgu po svetu, raziščemo, kateri gospodarski sektor je največji porabnik naftnih derivatov, analiziramo cene surove nafte in pojasnimo, kaj se je z naftnim trgom dogajalo med pandemijo covid-19. Pregledno predstavimo tudi specifike slovenskega naftnega trg, pri čemer ugotavljamo, da je liberalizacija naftnega trga v Sloveniji povzročila dvig maloprodajnih cen naftnih derivatov. Prav tako pokažemo, da kljub veliki volatilnosti naftnih cen obstaja korelacija med inflacijo v Evropi in Združenih državah Amerike ter rastjo cen surove nafte (Crude WTI in Brent).
Ključne besede: tržne strukture, oligopol, naftni trg, liberalizacija, inflacija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 608; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,51 MB) |
10. Analiza in dejavniki zunanjetrgovinskih tokov na KitajskemMartin Kralj, 2022, diplomsko delo Opis: V našem diplomskem delu smo analizirali postopen premik kitajskega gospodarstva od planskega zaprtega gospodarstva v odprto gospodarstvo. Ugotovili smo, da je enega glavnih mejnikov liberalizacije predstavljal vstop v WTO. Empirične študije liberalizacije kitajskega gospodarstva so si precej enotne, saj kot enega ključnih dejavnikov za hitro gospodarsko rast Kitajske navajajo povečano sodelovanje v mednarodni trgovini. S prevzemom liberalne trgovinske politike je kitajsko gospodarstvo postalo podvrženo zunanjim tveganjem. V našem delu smo analizirali nekaj ključnih zunanjetrgovinskih dejavnikov, kot so devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, mednarodni odnosi, splošna gospodarska rast in pogoji menjave. Ugotovili smo, da izvoz Kitajske ni pomemben le za domače gospodarstvo, temveč za celoten mednarodni trg, saj je Kitajska v zadnjem desetletju postala temeljni člen mednarodnega povezovanja.
Ključne besede: Kitajska, mednarodna trgovina, trgovinska politika, liberalizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 753; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,47 MB) |
