1. Odzivnost surovinskih trgov na inflacijska gibanjaLan Erjavec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Inflacija je ena ključnih makroekonomskih spremenljivk, saj hkrati deluje kot indikator in dejavnik gospodarske (ne)stabilnosti, kupne moči prebivalstva ter gibanj na finančnih in realnih trgih. Med pomembnimi kanali njenega vpliva so tudi surovinski trgi, ki pogosto delujejo kot prenašalci inflacijskih pritiskov ali kot indikator prihodnjih inflacijskih gibanj. Namen pričujočega diplomskega dela je analizirati povezanost inflacijske dinamike z gibanjem cen na izbranih surovinskih trgih ter oceniti, v kolikšni meri inflacija vpliva na gibanje cen surovin. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne razlage inflacije, in sicer stroškovna, povpraševalna in inercijska inflacija ter nekatere druge alternativne razlage njenega nastanka. Sledi pregled inflacijske dinamike v Združenih državah Amerike v obdobju 1975¬¬¬¬¬¬¬¬¬–2024 in v Evropski uniji v obdobju 1996¬¬¬¬¬¬¬¬¬–2024, pri čemer se je izkazalo, da je bila povprečna letna stopnja inflacije v obdobju 1996¬¬¬¬¬¬¬¬¬–2024 v Združenih državah Amerike višja kot v Evropski uniji. Nadalje so predstavljeni izsledki relevantne empirične literature, ki obravnava dvosmeren vpliv med cenami surovin in inflacijskimi gibanji. Empirični del diplomskega dela se osredotoča na ekonometrično ocenjevanje učinka inflacijske dinamike na cene izbranih primarnih surovin. Rezultati potrjujejo, da inflacija tako v Združenih državah Amerike kot v Evropski uniji pozitivno in statistično značilno vpliva na cene na surovinskih trgih. Ob tem se ugotavlja, da porast splošne ravni cen v Evropski uniji sproži večji cenovni skok na surovinskih trgih kot v primeru porasta splošne ravni cen v Združenih državah Amerike.
Keywords: inflacijska gibanja, surovinski trgi, Združene države Amerike, Evropska unija.
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (2,74 MB) |
2. Migracije in trg dela: primerjava izbranih evropskih državLarisa Vauhnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Migracije postajajo vse pomembnejše in vplivajo na številna področja, predvsem na trg dela. V večini razvitih gospodarstev prihaja do staranja prebivalstva in do težav pomanjkanja delovne sile. Medtem ko obstajajo tudi drugi blažilni faktorji za ohranjanje delovne sile in produktivnosti v razvitih državah, kot so na primer ohranjanje starejših na delovnih mestih dalj časa, so pomembne tudi migracije. So pa migracije kompleksnejše, kot se zdi na prvi pogled, saj določeni tipi migracij, izobrazbene ravni, države porekla in starost močno vplivajo na to, kakšne in kolikšne bodo koristi za državo gostiteljico od priseljene delovne sile. Da bi države ustvarile čim več gospodarskih koristi od migracijskih tokov, morajo voditi prožne migracijske in integracijske politike, se truditi, da priseljencem zagotovijo čim lažjo družbeno integracijo in dostop do trga dela. V diplomskem delu izpostavljamo poglavitne ugotovitve o migracijah v izbranih evropskih državah, in sicer: v analiziranem obdobju se je v večino opazovanih držav EU priselilo več ljudi iz tretjih držav kot iz drugih članic EU, da bodo migracije zaradi demografskih dejavnikov še pomembnejše v prihodnosti in da se priseljena delovna sila v opazovanih državah EU zaenkrat pogosteje zaposluje v nižje kvalificiranih poklicih, se pa ta trend v zadnjih letih nekoliko spreminja.
Keywords: migracije, trg dela, država izvora, država gostiteljica, Evropska unija
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,20 MB) |
3. Konkurenčnost držav skupine G7 in Kitajske na področju raziskav in razvojaEmilija Sotirovska, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uspešnost na področju raziskav in razvoja je eden ključnih dejavnikov dolgoročnega gospodarskega napredka držav. Države skupine G7 in Kitajska prepoznavajo strateško pomembnost raziskovalno-razvojnega sektorja. To se odraža v povečanih vlaganjih z namenom krepitve tehnološke superiornosti, ki pomembno vpliva na celotno gospodarstvo. Države skupine G7 so že dlje časa na visoki ravni razvitosti in med vodilnimi na področju uporabe sodobnih tehnologij, pri čemer ZDA in Japonska močno izstopajo po svoji raziskovalni in inovacijski intenzivnosti. Kitajska pa se v zadnjem desetletju vse bolj uveljavlja kot pomembna gospodarska sila, ki uspešno izkorišča svoj inovacijski potencial in postopoma dohiteva države skupine G7. Empirični podatki kažejo, da je pandemija koronavirusa upočasnila določene procese znotraj sektorja raziskav in razvoja, hkrati pa so se morale države hitro prilagoditi novim razmeram v gospodarstvu. Uspešnost analiziranih držav na področju inovacij je vedno bolj odvisna od sposobnosti usklajevanja politik izobraževanja, raziskav in podjetništva ter od vlaganj v strateške tehnologije.
Keywords: raziskave in razvoj, konkurenčnost, G7, Kitajska, inovacije
Published in DKUM: 10.10.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (2,83 MB) |
4. Mikroekonomski in narodnogospodarski učinki uvedbe carinBrina Poropat, 2025, undergraduate thesis Abstract: Po ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije leta 1995 in vstopu Kitajske leta 2001 je mednarodna trgovina doživela hitro integracijo, a se je proces liberalizacije po finančni krizi leta 2008 bistveno upočasnil. V zadnjem desetletju smo priča naraščanju uporabe protekcionističnih zunanjetrgovinskih praks. Carine so davek na uvoženo blago, ki ima obsežne učinke na gospodarstvo. Na mikroekonomski ravni imajo carine redistribucijski učinek, saj povečujejo proizvajalčev presežek v gospodarstvu in javnofinančne prihodke, medtem ko zmanjšujejo potrošnikov presežek in skupno blaginjo v gospodarstvu. Na makroekonomski ravni carine vplivajo na gospodarsko aktivnost in na inflacijska gibanja, tako vplivajo na trgovinsko bilanco, kapitalske tokove, na deviznotečajna gibanja in na stabilnost finančnih trgov, saj povečana negotovost v mednarodni menjavi pogosto vodi v večjo volatilnost na finančnih trgih. Protekcionistični ukrepi, kot so carine, v negotovem okolju še dodatno poglabljajo fragmentacijo svetovnega gospodarstva, kar zmanjšuje učinkovitost globalne alokacije proizvodnih dejavnikov, obenem pa povečuje tveganja za sistemske šoke. Aktualno dogajanje kaže, da postajajo carine in carinska zaščita prevladujoče orodje zunanjetrgovinske politike ZDA.
Keywords: carine, protekcionizem, liberalizacija, globalizacija, mednarodna trgovina, trgovinska politika
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 56
Full text (1,53 MB) |
5. Analiza mednarodne konkurenčnosti baltskih državKlementina Novak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Baltske države so majhna in odprta gospodarstva, ki so po svoji osamosvojitvi doživela hiter in osupljiv gospodarski uspeh na vseh pomembnih področjih. Ravno zaradi teh značilnosti so baltske države in njihova konkurenčnost pritegnile pozornost številnih raziskovalcev, ki so jih zaradi dinamične rasti poimenovali tudi baltski tigri. Največji razcvet in najhitrejšo gospodarsko rast so baltska gospodarstva doživela v 2000-ih letih. Globalna finančna kriza je nekoliko upočasnila rast BDP, a je bilo njihovo gospodarsko okrevanje kljub temu hitro. Baltske države so se kot najbolj konkurenčne izkazale na področju vzdržnosti javnih financ ter konkurenčnosti davčnega okolja in izobraževalnega sistema. Od leta 2022 se baltske države soočajo z novimi izzivi. Zaradi visoke stopnje odprtosti in njihove vpetosti v mednarodno trgovino so jih močno prizadele geopolitične napetosti med Rusijo in Ukrajino, ki so povzročile motnje v dobavnih verigah in padec baltskega izvoza v Rusijo. Le-ta je namreč predstavljala njihovo pomembno trgovinsko partnerico in bila ključna za baltski uvoz energentov. Tako so bile baltske države primorane spremeniti trgovinske tokove in poiskati alternativne trge. Z uvajanjem carin s strani ZDA in s stopnjevanjem geopolitične negotovosti v svetu je opazen tudi porast gospodarskega protekcionizma, ki bo posredno vplival tudi na baltske države. Napetosti zaradi rusko-ukrajinske vojne v ospredje postavljajo tudi vedno večji poudarek na krepitvi in večanju obrambnih izdatkov. Zaradi zgodovinskih povezav in geografske bližine Rusije so baltske države varnostnim tveganjem izpostavljene bolj kot druge evropske države, obrambna politika in vlaganje v varnost pa je zanje še večja prioriteta. Tako bo v ozadju vseh prihodnjih politik in ukrepov za povečanje mednarodne konkurenčnosti baltskih držav predvsem zagotavljanje čim večje gospodarske prilagodljivosti, geopolitične odpornosti, vojaške varnosti in pripravljenosti na geopolitične spremembe.
Keywords: baltske države, konkurenčnost, geopolitične napetosti, deglobalizacija.
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,65 MB) |
6. Učinek fiskalnih impulzov na ekonomsko aktivnost in vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjevMarko Senekovič, 2024, doctoral dissertation Abstract: Obstoječa empirična literatura opozarja na pomanjkanje raziskav, ki bi sistematično preučevale vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjev. V okviru naše doktorske disertacije naslovimo to vrzel z uporabo metodološkega pristopa vektorske avtoregresije (VAR), na podlagi katerega ocenimo fiskalne multiplikatorje za 47 gospodarstev z uporabo novega podatkovnega niza, ki zajema obdobje 1995–2021. Nadaljujemo z analizo vpliva različnih indikatorjev dohodkovne in premoženjske neenakosti ter porazdelitve dohodka na velikost multiplikatorja vladne potrošnje, in sicer preko dveh pristopov: panelne VAR analize in regresijske analize na podlagi predhodno ocenjenih individualnih fiskalnih multiplikatorjev za posamezne države. Ključne empirične ugotovitve kažejo, da multiplikatorji vladne potrošnje izkazujejo v splošnem pozitivno dinamiko na napovednem horizontu v približno 66 % analiziranih držav, medtem ko v 19 % držav ostajajo pretežno negativni, v preostalih 15 % pa so pozitivni le v določenih obdobjih. Ocene izkazujejo tudi, da aplikacija pozitivnih fiskalnih šokov v vladni potrošnji povzroča inflacijske pritiske. Nadalje rezultati razkrivajo pomembno povezavo med ravnjo ekonomske neenakosti in velikostjo fiskalnih multiplikatorjev: višja dohodkovna neenakost je sistematično povezana z višjimi vrednostmi fiskalnih multiplikatorjev, podobno velja tudi za večjo premoženjsko neenakost, čeprav so učinki v tem primeru v določenih primerih zgolj mejno statistično značilni. Pri porazdelitvi dohodka ugotavljamo, da večja koncentracija dohodka v zgornjih dohodkovnih razredih vodi v višje multiplikatorje, medtem ko večja koncentracija v spodnjih dohodkovnih skupinah prispeva k njihovemu zmanjšanju. Te ugotovitve potrjujejo tezo, da večja ekonomska heterogenost gospodinjstev krepi transmisijski kanal fiskalne politike na ekonomsko aktivnost. V empiričnem delu analize podrobneje raziščemo še mehanizme te transmisije, pri čemer rezultati nakazujejo, da so višje ravni javnega in zasebnega dolga ter nižje ravni varčevanja povezane z večjimi fiskalnimi multiplikatorji. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da heterogenost v ekonomski strukturi prebivalstva pomembno determinira učinek fiskalnih spodbud na gospodarsko rast.
Keywords: fiskalna politika, fiskalni multiplikator, dohodkovna neenakost, premoženjska neenakost, VAR, panelni VAR
Published in DKUM: 13.08.2025; Views: 0; Downloads: 84
Full text (4,08 MB) |
7. Fiscal multiplier and the role of income and wealth inequalityMarko Senekovič, Jani Bekő, 2025, original scientific article Abstract: There is a lack of research concerning the influence of economic inequality on the size of fiscal multipliers. To address this, we apply a VAR methodological framework to assess the magnitude of fiscal multipliers for 47 economies, using a new quarterly dataset spanning the period from 1995 to 2021. We then gauge the impact of the battery of income and wealth inequality measures on the size of government consumption multipliers. To ensure the robustness of the results, a yearly panel data sample was also tested. The key findings of our empirical exercise can be outlined as follows. First, the estimated government consumption multipliers exhibit a generally positive trajectory throughout the forecast horizon in approximately 66% of the countries analysed, while in 19% of the sample, they remain largely negative, and in the remaining 15% of cases, they display a mixed pattern, being positive only during certain periods. Second, in 53% of the countries examined, the fiscal multiplier exceeds the threshold of one at least once during the forecast period, suggesting a greater output effect of fiscal expansion in these countries. Third, the more pronounced the income and wealth inequality in a country, the higher the value of the fiscal multiplier. This research outcome supports the proposition that higher economic inequality, especially income inequality, will generate greater government spending effects.
Keywords: fiscal policy, fiscal multiplier, economic inequality, panel VAR
Published in DKUM: 12.06.2025; Views: 0; Downloads: 464
Full text (2,81 MB)
This document has many files! More... |
8. Countries' structural characteristics and the magnitude of fiscal shockMarko Senekovič, 2025, original scientific article Abstract: The transmission channels of stabilizing fiscal policy remain partially unexplored, which presents a challenge for the effective management of economic policy. Using a broad dataset and vector autoregression methodology, this paper examines the relationship between selected structural characteristics of economies and the magnitude of fiscal multipliers. The results indicate that fiscal multipliers tend to be smaller in more developed economies, in business-friendly environments, and in EU and EMU member states. Additionally, findings on public and private debt, as well as savings levels, suggest that fiscal multipliers are higher in countries where a larger share of economic agents faces liquidity constraints. Consequently, increased public spending, driven by households' higher marginal propensity to consume, produces a stronger impact on output through the multiplier effect. Our results provide a foundation for fiscal policymakers to design appropriate measures tailored to the specific characteristics of individual economies, aiming to enhance the effectiveness of stabilization policies. Consequently, fiscal stimulus can achieve a greater impact while ensuring the efficient allocation of taxpayer resources.
Keywords: fiscal multiplier, structural determinants, wealth inequality, VAR
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (475,54 KB)
This document has many files! More... |
9. Economic inequality and the size of government expenditure shocks : an empirical exerciseMarko Senekovič, 2024, original scientific article Abstract: Empirical literature explains the heterogeneity of fiscal multiplier
estimates through the analysis of various cyclical and structural
determinants of economies, with economic inequality, as one of the key
structural characteristics, receiving relatively little attention so far. In
this study, using a wide sample of countries and applying the vector
autoregression methodology, we first estimated fiscal multipliers and
the impact of fiscal stimuli on the dynamics of the price level. The
findings indicate that the estimated fiscal multipliers are mostly
positive, and fiscal stimuli tend to produce an inflationary effect.
Subsequently, we examined the variability in the size of fiscal
multipliers in relation to various indicators of income and wealth
inequality. The key findings of this study reveal that as economic
inequality increases, particularly in the context of income disparities,
the size of fiscal multipliers also rises. This insight is particularly
important for policymakers in designing appropriate fiscal measures in
an evolving macroeconomic environment.
Keywords: fiscal multiplier, income inequality, wealth inequality, VAR
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (817,09 KB)
This document has many files! More... |
10. Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočjaTina Regoršek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo
ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem
valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno
izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje
konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja
do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do
makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela.
Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela.
Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti
države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno
vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri
poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje
produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni
produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda
od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v
zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Keywords: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg
dela.
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 54
Full text (1,50 MB) |
