| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
IZGON TUJCA IZ DRŽAVE V KAZENSKEM IN PREKRŠKOVNEM PRAVU
Zoran Wolf, 2009, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem KZ-1 je v kazenskem pravu odpravljena ureditev izgona tujca iz države v obliki sankcije. Po novem se ta v kazenskem pravu lahko izrazi v okviru pravnih posledic obsodbe. V prekrškovnem pravu je izgon tujca iz države predviden kot fakultativna stranska sankcija. Za izrek sankcije izgona tujca iz države je pristojno le sodišče, ki ima možnost in dolžnost presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za izgon tujca - storilca, kot tudi okoliščin primera relevantnih za sprejem odločitve o izgonu. V kazenskem pravu je, po sedaj veljavni ureditvi, to naloga zakonodajalca. Presoditi mora obsodbe za katera kazniva dejanja in katere kazni so takšne, da ne glede na okoliščine na strani tujca - storilca upravičujejo nastanek pravnih posledic obsodbe, ki pomenijo izgon iz države. V prekrškovnem pravu je izrekanje sankcije izgona tujca iz države omejeno na težje prekrške. Glede na to, da se je prekrškovno pravo v razmerju do državljanov RS odpovedalo sankcioniranju s poseganjem v svobodo gibanja, je potrebno, da sodišča k izrekanju te sankcije pristopajo restriktivno. Sodišče bo šele na podlagi okoliščin primera lahko presodilo morebitno smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. V kazenskem pravu se s predvideno ureditvijo uvaja obligatorni izgon. Pravne posledice obsodbe namreč nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. Brez ureditve, ki bi predstavljala odmik od te njihove temeljne značilnosti, okoliščin primera ne bo mogoče upoštevati, razen v nekaterih izjemnih primerih, ko bi obligatorni izgon bilo mogoče šteti za ustrezen, bi bilo potrebno omogočiti možnost upoštevanja okoliščin primera, na katerih bi šele nato lahko ustrezno utemeljili smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. Zavedati se je potrebno, da je izgon ukrep prostostne narave, ki lahko ima za tujca hude posledice, še zlasti, če se je močno vključil v okolje v RS. Zato naj pride v poštev predvsem takrat, kadar ga okoliščine primera še posebej upravičujejo in terjajo ter je le- ta tudi sorazmeren. Pri obravnavi instituta izgona tujca iz države se je potrebno zavedati, da je Slovenija država članica EU, v okviru le-te asociacije pa je ena od temeljnih svoboščin prosto gibanje oseb. Izgon tujcev, ki jim je s pravom EU zagotovljena pravica do svobode gibanja, je zato dopusten le v okviru izjem, ki jih to pravo tudi dopušča. Tako je izgon dopusten le, če to zahtevajo razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, in če posameznikovo vedenje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki lahko prizadene osnovne interese družbe. Pri obravnavi teh pravnih pojmov je potreben restriktivni pristop. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavlja ukrep izgona odmik od ene temeljnih svoboščin EU, to je prostega gibanja oseb. Obstoječa ureditev izgona v prekrškovnem pravu omogoča sodišču, da lahko dodatno upošteva omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne da bi pri tem kršilo nacionalno pravo. Od predvidene ureditve v kazenskem pravu, pa bo potrebno izvzeti državljane drugih držav članic EU in njihove družinske člane, saj je le-ta namreč v nasprotju z izrecnimi zahtevami, da morajo utemeljitve izhajati iz podrobnosti posameznega primera, in da predhodne kazenske obsodbe same po sebi ne morejo biti razlog za izgon. Posebna pozornost pri odločanju o izgonu je potrebna, kadar je tujec mladoletna oseba, begunec, prosilec za azil, oseba brez državljanstva ali kadar ima v RS svojo družino. Splošna omejitev trajanja pravnih posledic, torej tudi tistih, ki pomenijo izgon tujca iz države, je pet let, od kar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, če zakon, ki jih bo predpisoval, ne bo določal krajšega ali daljšega trajanja. Ta rok teče ne glede na to, kdaj in če sploh, je bil izgon tujca iz države realiziran. Očitna pomanjkljivost te ureditve je neodmerjenost izgona glede na okoliščine primera. V prekrškovnem pravu lahko sodišče izreče izgon v trajanju od šestih mesecev do petih let in pri tej odmeri upošteva okoliščine
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškvno pravo, izgon, tujec, načelo nevračanja, sorazmernost, pravne posledice obsodbe, javni red, javna varnost
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 5695; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (308,42 KB)

3.
VARSTVO FINANČNIH INTERESOV EU V DOMAČEM IN EVROPSKEM PRAVU
Barbara Šegula, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju je varovanje finančnih interesov EU pomembna tema v vseh državah članicah te skupnosti. Ker se prihodki v proračun EU stekajo iz proračunov držav članic, država članica z varovanjem svojih finančnih interesov istočasno varuje tudi finančne interese EU. To pa ne velja nujno tudi za odhodkovno stran. Slovenija prihodkovno stran proračuna EU varuje s sistemom davčnih prekrškov in kaznivim dejanjem davčne zatajitve, odhodkovno stran pa s kaznivim dejanjem goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Kazniva dejanja, katerih posledice se lahko kažejo v proračunu Skupnosti, so tudi pranje dejanja in korupcijska kazniva dejanja — jemanje in dajanje podkupnine. Na ravni EU je najpomembnejši akt, namenjen varstvu finančnih interesov, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (Konvencija ZFI), skupaj s protokoli, sprejeta v tretjem stebru kot značilna meddržavna pogodba. Konvencija ZFI uvaja enoten pojem goljufije, ki škoduje finančnim interesom EU. Prvi protokol vnaša v sistem varstva finančnih interesov kazniva dejanja korupcije, pri katerih so udeležene uradne osebe nacionalne države in uradne osebe Skupnosti. Najpomembnejša naloga Drugega protokola pa je v sistem instrumentov ZFI vnesti definicijo pranja denarja in določiti pogoje za odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti, ki jih je prevzela s pristopom h Konvenciji ZFI in njenim protokolom. Konvencija ZFI svojega namena ni dosegla, ker je goljufij v škodo financ EU danes še vedno ogromno, zato je Komisija EU Svetu EU v sprejetje predlagala Direktivo o kazenskopravni zaščiti finančnih interesov Skupnosti. Ta bi že zato, ker gre za direktivo, lahko dosegla več, kot je Konvencija ZFI. Za zaščito finančnih interesov je pomemben tudi Evropski urad za boj proti goljufijam, ki znotraj komisije deluje kot neodvisni urad. Zaščita finančnih interesov EU pa je tudi temeljno vodilo Corpus iuris kazenskopravnih določb, ki pa se v praksi (za zdaj) še ne izvaja.
Ključne besede: finančni interesi EU, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, goljufija, korupcija, pranje denarja, uradnik, pravna oseba, direktiva.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2091; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (428,15 KB)

4.
PONAREJANJE DENARJA V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI
Klavdija Korošec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega dela ni bil raziskati vseh oblik organiziranega kriminala, čeravno tudi ponarejanje denarja sem sodi. Gre za zelo specifično in prefinjeno kaznivo dejanje, za katerega točnega podatka o tem, kolikšen procent tako ustvarjenega »profita«, dobička bi v svetovnem merilu predstavljalo ni. Vendarle pa se je denar ponarejal že včasih in se po statistikah držav povsem svetu in v EU, kakor izven nje še danes. Gre za eno najstarejših kaznivih dejanj in ne gre za, kakor bi mnogi mislili nekakšno novodobno kaznivo dejanje. Vedno znova zasledimo v časopisih, da so priprli bodisi tega ali onega zaradi ponarejenih bankovcev, ki so jih ponarejevalci skušali spretno unovčiti na manj vpadljivih mestih, kakor so bencinske črpalke, casinoji, avtomati za pijače, cigarete, na koncertih itd. Danes se tiskarne in zavarovalni sistemi trudijo biti čimbolj zahtevni in na tem področju inovativni. Nove zaščite na bankovcih omogočajo vedno znova težje ponarejevanje. Države po vsem svetu, predvsem pa EU in ZDA, saj je največji napad ponarejevalcev prav na njune denarne valute evro in ameriški dolar, se intenzivno trudijo v preprečevanju tega globalnega problema na več načinov, s pravnimi predpisi, tehnično podporo in osveščanjem javnosti. OLAF je ena izmed najpomembnejših specializiranih organizacij za preprečevanja ponarejanja denarja v EU, na širšem evropskem področju in v EU je pomemben EUROPOL ter na področju mednarodnega prizadevanja v boju s ponarejevalci INTERPOL.
Ključne besede: Denar, ponarejanje denarja, ponarejeni bankovci in kovanci, tehnike ponarejanja denarja, ponarejanje denarja v kazenskih zakonikih od pamtiveka do danes, primerjava kaznivih dejanj »ponarejanj denarja« v primerjalno pravni perspektivi držav Srednje Evrope, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Švica, Hrvaška, kako preprečiti ponarejanje denarja, evropske institucije v boju zoper ponarejanje denarja, OLAF, EUROPOL, INTERPOL
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 3606; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2392; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (615,28 KB)

6.
RAZVOJNI VIDIKI CESTNOPROMETNIH DELIKTOV V KAZENSKEM ZAKONIKU
Simon Švarc, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj cestnoprometnih deliktov je kompleksen in že velikokrat obravnavan. Od čistega ogrozitvenega do poškodbenega in malomarnostnega delikta, od zanemarljivih do zelo visokih kazni zapora se vije pot k varnosti v cestnem prometu. V diplomski nalogi so predstavljeni nekateri temeljni pojmi v kazenskem pravu, ki so nujni za razumevanje kaznivih dejanj v cestnem prometu. Na kratko je opisan zgodovinski razvoj od obdobja Kraljevine Jugoslavije do danes in natančno obdelano šest kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku, ki inkriminirajo dejanja zoper varnost cestnega prometa. To so povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, novo kaznivo dejanje predrzne vožnje, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Naša ureditev je primerjana s predpisi Nemčije, Avstrije in Hrvaške kot bližnjimi sosedami in s primerljivim potekom prometa. Opisana sta prepoved vožnje motornega vozila in odvzem vozniškega dovoljenja kot dve vrsti kazenskih sankcij v cestnem prometu in predstavljeni dve kazenski ovadbi, in sicer zoper osumljenca predrzne vožnje in osumljenca povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Ključne besede: Cestnoprometni delikt, kazensko pravo, prometna nesreča, malomarnost, kazenska ovadba.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1992; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (582,54 KB)

7.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, IZREČENIH PRAVNI OSEBI
Špela Lah, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med gospodarskim kazenskim pravom in pravom izvrševanja kazenskih sankcij na splošno, predvsem pa na ravni pravnih virov (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja itd.), torej zakonodaje, saj gre za dve področji, ki sta med seboj ločeni in hkrati tudi zelo povezani. Predstavlja osnovne pojme, kot so: pravna oseba, odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja, kazenska sankcija itd., orisuje pa tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe, pri nas. Namen diplomskega dela je preučiti, kako sodišče postopa pri izrekanju kazenskih sankcij pravni osebi. Preko diplomskega dela želimo tudi ugotoviti, ali je v Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij, izrečenih pravnim osebam, dosledno izpeljano, kako se to odraža v praksi, ali je zakonodaja primerna in ali zadosti našim pričakovanjem. Izvrševanje kazenskih sankcij je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nedovoljenih dejanj, ki imajo za posledico takšno ali drugačno obliko kršitve zakona. Pomeni konkretno uresničitev abstraktno predpisane sankcije, ki jo sodišče izreče pravni osebi, kakor je določena v zakonu, kar posledično pomeni neposredno realizacijo nje same. Je v pristojnosti izvršilne veje oblasti, da pa se kazenska sankcija, izrečena pravni osebi, sploh lahko izvrši, mora najprej biti predpisana. Diplomsko delo se osredotoča na sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe pri nas. Predstavi izvrševanje po posameznih kazenskih sankcijah v skladu s predpisano zakonodajo in opiše problematiko, ki se pri tem pojavlja.
Ključne besede: izvrševanje, kazenska sankcija, kaznivo dejanje, odgovornost, pravna oseba, gospodarsko kazensko pravo, kazensko pravo, zakonodaja.
Objavljeno: 16.03.2010; Ogledov: 2051; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (691,71 KB)

8.
FINANČNA POLICIJA (PRIMERJALNI VIDIK)
Martin Unuk, 2010, diplomsko delo

Opis: Gospodarski in finančni kriminal predstavljata enega večjih problemov vsake sodobne družbe, saj povzročata ogromno materialno škodo, obenem pa v povezavi s korupcijo manjšata zaupanje in stabilnost gospodarskega in pravnega sistema vsake države. V večini držav po svetu se z odkrivanjem in preganjanjem resnejših oblik gospodarskega kriminala ukvarjajo pripadniki kriminalistične policije, v posebnih temu namenjenih oddelkih, lažje oblike pa preiskujejo tudi drugi uradi, ki so običajno del finančnega ministrstva. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva od preiskovalcev raznovrstna in podrobna znanja s področja davčnega in korporacijskega prava, poslovodstva, računalništva in kriminalističnega preiskovanja. Finančna policija med evropskimi državami ni razširjena, saj jo imajo le v Italiji, kjer je dobro organizirana in učinkovita in ima večstoletno tradicijo. Finančne policije bivših jugoslovanskih republik Hrvaške, Makedonije in BiH so mnogo mlajše in manj znane, po redko dostopnih podatkih, pa vseeno uspešne. Ideje o ustanovitvi finančne policije v Republiki Sloveniji so stare toliko, kot je stara država sama. Kot glavni prednosti tega organa se izpostavljata specializiranost, saj bi preiskoval izključno finančna kazniva dejanja in njegova neodvisnost od vsakokratne oblasti. Po mnenju strokovnjakov bi imela ustanovitev finančne policije v Sloveniji več negativnih kot pozitivnih posledic. Slovenija že ima različne organe, ki imajo ustrezna pooblastila za boj z gospodarskim kriminalom in ustanovitev novega organa z enakimi pooblastili ne bi prinesla nič novega, saj vzroki neuspešnega boja z gospodarsko kriminaliteto ležijo drugje. Nepomembno je, kako se enota za boj z gospodarskim kriminalom imenuje in kateremu delu državne uprave je podrejena, pomembno je le, da ima ta enota zagotovljena potrebna sredstva in znanje, da lahko svoje delo opravlja samostojno, strokovno in učinkovito. Nikoli se ne bo mogoče v celoti izogniti zaostajanju preiskovalcev finančne kriminalitete za storilci, saj se zakonodaja in preiskovalna tehnika spremembam prilagajata prepočasi, sredstva, ki jih država namenja boju s kriminalom, pa bodo vedno nezadostna.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, finančna policija, finančna straža
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3809; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (359,79 KB)

9.
RAZMEJEVANJE MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI
Mojca Kert, 2010, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja in prekrški so vrsta kaznivih ravnanj, h katerim nekateri teoretiki štejejo tudi disciplinske prestopke. Razmejujejo se predvsem glede na to, kako škodljivo oziroma nevarno je neko ravnanje za določeno dobrino in glede na stopnjo protipravnosti. Temu primerno bi zakonodajalec moral ustrezno določiti neko ravnanje kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Kazniva dejanja v splošnem kot v posebnem delu ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Splošne določbe prekrškov ureja Zakon o prekrških (ZP-1), posebne določbe pa so razpršene po posameznih področnih zakonih. Ravno obratno pa je pri postopku, ki je za prekrške urejen v ZP-1, kazenski postopek pa je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Gospodarsko kazensko pravo je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. V širšem smislu gospodarsko kazensko pravo zajema tudi gospodarske prekrške. Pravila glede gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov ne obstajajo posebej, ampak zanje veljajo splošne določbe za kazniva dejanja in prekrške. Pravne osebe odgovarjajo na podlagi 26. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) za vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, oziroma tista, ki so kot taka določena v 24. členu KZ-1. Odgovarjajo pa tudi za druga, v tem členu določena dejanja, ki pa so navadno storjena v imenu, za račun ali v korist pravne osebe (torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti). Odgovornost pravnih oseb za prekrške ima temelj v 13. in 14. členu ZP-1, smiselno pa se zanje uporabljajo določbe ZOPOKD. Sankcije zanje so določene za vsak prekršek posebej v isti določbi, kjer je določen prekršek. Konkretna gospodarska kazniva dejanja so urejena v KZ-1 na enem mestu (v 24. poglavju), medtem ko so gospodarski prekrški razpršeni po posameznih zakonih s področja gospodarstva.
Ključne besede: gospodarsko kazensko pravo, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarski prekršek, vrednostni papirji, notranja informacija, preslepitev kupcev, poslovna skrivnost, davčna zatajitev.
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2757; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (706,92 KB)

10.
MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI KOT KAZNIVO DEJANJE
Eva Krevh, 2010, diplomsko delo

Opis: Manipulacija z vrednostnimi papirji je zagotovo ena hujših zlorab trga z vrednostnimi papirji in je zakonsko prepovedana. Kazenskopravno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ureja Kazenski zakonik (KZ-1) v 239. členu (zloraba trga finančnih instrumentov). Kot manipulativni pa je moč označiti tudi dejanji po 231. (preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji) in 238. (zloraba notranje informacije) členu KZ-1. Kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov po novem 239. členu KZ-1 bistveno povzema definicijo tržne manipulacije prvega odstavka 374. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Z določenimi vsebinskimi kot tudi jezikovnimi spremembami kaznivih dejanj po 231. in 238. členu KZ-1 pa se je pojmu manipulacije z vrednostnimi papirji le še približalo. Prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji je urejeno v ZTFI, sankcija za ta prekršek pa je globa. Pri tem se zakonski znaki kaznivih dejanj po 231., 238. in 239. členu KZ-1 popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po: petem odstavku 556. člena ZTFI v povezavi s 4. točko prvega odstavka 556. člena ZTFI; 1. in 2. točki prvega odstavka 566. člena ZTFI; četrtem odstavku 566. člena ZTFI v povezavi s 374. členom ZTFI. Zakonodajalec bi moral to neskladje odpraviti. Kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji pa ni dovolj učinkovito. Velik problem predstavlja dokazovanje protipravnosti ravnanj manipulatorjev. Z optimalnejšo politiko regulacije tega problematičnega področja kot je sprememba sankcij za ta dejanja, uvedba obrnjenega dokaznega bremena, upoštevanje strokovnih mnenj in predlogov pri opisih kaznivih dejanj manipulacije ipd., bi pripomogli k učinkovitejšemu varstvu. Manipulacija z vrednostnimi papirji je kljub zakonski prepovedi v praksi še vedno pogost pojav. Na to dejstvo kažejo številni primeri, ki opozarjajo na nevarnost, ki jo tržna manipulacija predstavlja ekonomskim interesom vsake države.
Ključne besede: tržna manipulacija, vrednostni papir, trg vrednostnih papirjev, zloraba trga, finančni instrument, kaznivo dejanje, prekršek, regulacija
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2284; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (861,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici