1. Vloga in pomen individualnih profilov dominacije ter programa brain gym pri delu z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko deloNina Mager, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja individualne profile dominacije in program Brain Gyma kot strategijo dela z otroki s posebnimi potrebami. Namen dela je predstaviti, kako lahko z določanjem individualnih profilov dominacije in s strategijo dela, kot je Brain Gym pripomoremo h kakovostnejšemu učenju in življenju učencev s posebnimi potrebami ter si z individualnimi profili dominacije pomagamo pri tem, katere metode in strategije dela so za določen profil dominacije primerne in kako lahko v procesu učenja pomagajo tako učencu, učitelju kot strokovnemu delavcu v stiku z učenci s posebnimi potrebami.
V prvem, teoretičnem delu, je predstavljena osnovna terminologija, ki zajema otroke s posebnimi potrebami, in sicer učence z učnimi težavami, učence z motnjo pozornosti in učence z avtističnimi motnjami, pri čemer smo se osredotočili na Aspergerjev sindrom. Za glavno temo magistrskega dela smo se tako osredotočili na individualne profile dominacije, na njihovo določanje in na različne vrste profilov dominacije. Predelali smo tudi to, kako se individualni profili dominacije obnesejo v medčloveških odnosih in kako v procesu samega izobraževanja.
Kot najpomembnejšo strategijo, ki je del programa individualnih profilov dominacije, smo tako kot sredstvo pomoči predstavili strategijo dela Brain Gym. V drugem, raziskovalnem delu, je tako predstavljena študija dveh primerov, iz katerih smo ugotovili, kako določanje individualnih profilov dominacije obeh študij vplivajo na učni proces in življenje ter kakšen je rezultat uporabe strategij in metod kot je Brain Gym na delovanje obeh študij primerov. V prvem delu empiričnega dela sta tako predstavljeni študiji primera, priprava in izvedba individualiziranega programa, opazovanje učencev v njunem okolju in njuno delovanje, načrtovanje in izvajanje dela individualiziranega programa ter evalvacija individualiziranega programa. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati polstrukturiranega intervjuja posebej s specialno pedagoginjo in primerjava odgovorov z učiteljico učenca a in z učiteljico učenca b. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da poznavanje in uporaba individualnih profilov dominacije vsekakor pripomoreta k boljšemu napredku učenca in njegovih šibkih področij pri individualiziranem programu ter na področju razredne skupnosti, to poznavanje individualnih profilov dominacije pa pripomore k določanju strategij, ki učencu omogočijo kakovostnejše učenje tako individualno kot v skupini.
Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana posebej na podlagi že narejenih individualnih programov za vsakega učenca posebej s cilji in priporočili za izvajanje individualiziranega programa, sem spadajo doma narejeni pripomočki za izvajanje vaj, ki imajo podlago na metodah in strategijah predpisanih v individualnih profilih vsakega učenca posebej ter ocenjevalni listi za opazovanje učenca v njegovem okolju v razredu in izven njega.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, individualni profili dominacije, Brain Gym, motnje avtističnega spektra, učenci z učnimi težavami, učenci z motnjo pozornosti
Published in DKUM: 23.12.2022; Views: 207; Downloads: 31
 Full text (8,50 MB) |
2. Stališča visokošolskih profesorjev do vključevanja študentov s posebnimi potrebami in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu : magistrsko deloGregor Lešnjak, 2022, master's thesis Abstract: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Keywords: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 107; Downloads: 28
Full text (2,26 MB) |
3. Stališča staršev predšolskih in osnovnošolskih otrok do inkluzije v vzgoji in izobraževanjuSanja Kozel, 2021, master's thesis Abstract: Inkluzija kot proces, ki najde prostor za vse otroke, nam omogoča, da vsem otrokom ponudimo pravico do izobraževanja ‒ ene temeljnih človekovih pravic. Ni dovolj, da inkluzijo poznamo, o njej govorimo, pomembno je, da jo v praksi kakovostno izvajamo. Kot eden ključnih dejavnikov za uspešnost inkluzivne vzgoje in izobraževanja se izpostavljajo pozitivna stališča do oseb s posebnimi potrebami, zato zraven pomembnih stališč strokovnih delavcev, vrstnikov in okolja do inkluzije v našem delu pozornost usmerjamo na stališča staršev.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča staršev do izvajanja inkluzije v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo nas je, ali imajo status otroka (posebne potrebe), stopnja otrokovega izobraževanja ali izobrazba staršev statistično značilen vpliv na njihovo vrednotenje inkluzije.
Instrument zbiranja podatkov je bil skrajšan in prilagojen anketni vprašalnik Parent Perspectives on Inclusive Education in Rural Alberta, Canada (Loreman, McGhie-Richmond, Barber in Lupart, 2009), ki ga je izpolnjevalo 289 staršev otrok, vključenih v proces predšolske ali osnovnošolske vzgoje in izobraževanja severovzhodne Slovenije.
Rezultati kažejo, da lahko govorimo o pozitivnih stališčih staršev do inkluzije, pri čemer se strinjajo, da so posebne potrebe v razredu spoštovane in vrstnikov ne ovirajo pri pridobivanju znanja. Kljub temu da na splošno govorimo o pozitivnih stališčih, pa status otroka (posebne potrebe) pokaže na to, da inkluzijo višje vrednotijo starši otrok s posebnimi potrebami. Glede na to da izobrazba staršev ne kaže statistično značilnega vpliva na stališča staršev do inkluzije, pa stopnja vzgoje in izobraževanja otrok pokaže na dejstvo, da inkluzijo višje vrednotijo starši mlajših otrok s posebnimi potrebami.
Keywords: inkluzija, stališča, otroci s posebnimi potrebami, starši
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 462; Downloads: 104
Full text (2,44 MB) |
4. Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolahJasmina Denša, 2017, master's thesis Abstract: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres.
V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Keywords: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Published in DKUM: 03.08.2021; Views: 676; Downloads: 91
Full text (1,49 MB) |
5. Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razreduSilvija Makoter, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami.
V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke.
Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 701; Downloads: 129
Full text (887,99 KB) |
6. Sodelovanje z družino ključni dejavnik uspeha zgodnje obravnave otroka s posebnimi potrebamiAleksandra Cavnik, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšni so pogledi strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami na uspešnost celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok, vključno z novo zakonodajo na tem področju, ki je začela veljati januarja 2019.
V teoretičnem delu smo predstavili ključna področja, ki vplivajo na uspešno sodelovanje z družino. To sodelovanje je namreč ključno za uspeh celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Izjemno pomembno področje je pomoč družinam. Dotaknili smo se tudi ovir pri sodelovanju. V vrtcih v SV Sloveniji smo izvedli empirično raziskavo na področju zadovoljstva in pričakovanj staršev predšolskih otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev, ki intenzivno sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali zadovoljstvo vseh, ki delujejo in sodelujejo na tem področju. Skoraj vsi so enotnega mnenja in pozdravljajo novosti v zakonodaji o celostni zgodnji obravnavi, predvsem na področju celotne pomoči družinam. Vsekakor pa se v veliki meri izkazuje skrb, ki nakazuje na premalo usposobljene strokovne delavce, predvsem vzgojitelje, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Na koncu smo zapisali smernice za uspešno sodelovanje med strokovnimi delavci in družino otroka s posebnimi potrebami; namen smernic je zagotavljanje kakovostnih dolgotrajnih učinkov v zgodnji obravnavi.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, celostna zgodnja obravnava, integracija/inkluzija, pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 29.01.2020; Views: 1346; Downloads: 365
Full text (2,39 MB) |
7. Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktikeAna Koritnik, 2019, doctoral dissertation Abstract: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok.
Doktorska disertacija ima dva dela.
Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco.
Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok.
Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Keywords: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 1715; Downloads: 267
Full text (3,88 MB) |
8. Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardomBarbara Vanovšek, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Published in DKUM: 11.12.2018; Views: 784; Downloads: 118
Full text (8,00 MB) |
9. Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavamiMaja Kuronja, 2018, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Keywords: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1703; Downloads: 789
Full text (2,11 MB) |
10. Stališča staršev do inkluzivne šoleTadeja Spagnolo, 2018, master's thesis Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča staršev tistih otrok, ki nimajo posebnih potreb, do inkluzivne šole. Pri tem smo bili pozorni na vlogo staršev, in sicer na razlike v spolu, izobrazbi, izkušenj z otroki s posebnimi potrebami in razreda, ki ga otrok obiskuje.
Raziskava je potekala na velikem neslučajnostnem vzorcu staršev (315) otrok od prvega do devetega razreda osnovnih šol iz Maribora in ožje okolice. Podatke smo pridobili s pomočjo skrajšanega in prirejenega anketnega vprašalnika Attitudes of Greek parents of typically develpping kindergarten children towards inclusive education (Tafa in Manolitsis, 2003).
Rezultati so pokazali, da spol, izkušnje z otroki s posebnimi potrebami in razred, ki ga obiskuje otrok, nimajo statistično značilnega vpliva na stališča staršev do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke osnovne šole, medtem ko stopnja izobrazbe ta vpliv ima. Inkluziji so bolj naklonjeni starši z višjo stopnjo izobrazbe.
Pri stališčih, glede funkcioniranja otrok brez in s posebnimi potrebami v rednih oddelkih osnovnih šol se je izkazalo, da imajo ženske statistično značilno pozitivnejša stališča do inkluzije. Prav tako na moč strinjanja z inkluzijo vplivajo izkušnje. Tisti, ki imajo izkušnje z otroki s posebnimi potrebami, se z inkluzijo strinjajo v večji meri. Tudi tukaj se je pokazala statistično značilna razlika glede izobrazbe staršev. Tisti, z višjo izobrazbo, zavzemajo bolj pozitivna stališča. Razred, ki ga obiskuje otrok, pa tudi na področju funkcioniranja ni statistično značilno vplival na stališča.
Kljub nekaterim pomislekom, imajo starši pozitivna stališča do inkluzivne šole.
Keywords: inkluzija, stališča staršev, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1243; Downloads: 289
Full text (1,22 MB) |
