Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo sistematično predstavlja analizo in primerjavo različnih načinov plačila odškodnine ter njihove uporabe v praksi. Delo povzema glavne ugotovitve in poudarja pomembnost razumevanja različnih načinov plačila odškodnine v praksi ter ponuja vpogled v pravne vidike ter sodno prakso s področja odškodninskega prava v Sloveniji in Nemčiji. Glavni cilj naloge je identificirati probleme in razlike med posameznimi načini plačila odškodnine, raziskati obstoječe načine plačila odškodnine ter ugotoviti, kateri načini se najpogosteje uporabljajo v praksi. Delo se posveča vrstam odškodnin, ki se plačujejo v denarnem znesku, z osredotočanjem na trenutek uveljavljanja odškodnine, kar je ključno za pravično in učinkovito določitev ustreznega načina plačila odškodnine. Vsaka vrsta škode ima svoje specifične elemente, ki vplivajo na oceno višine odškodnine in na način njenega plačila. Pomemben je tudi časovni vidik pri uveljavljanju odškodnine, saj nekatere vrste škode zahtevajo takojšnje uveljavljanje, medtem ko se lahko druge uveljavljajo v daljšem časovnem obdobju. Glede na časovni trenutek, v katerem se zahteva odškodnina, ločimo med preteklo, novo in bodočo škodo. To razlikovanje je ključno za določitev oblike odškodnine, ali bo ta v enkratnem znesku ali v obliki denarne rente. Pri konceptu ekvivalence delo obravnava izjemne primere, kdaj oškodovancu pripada in kdaj ne pripada pravica do izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali denarno odškodnino. Pri konceptu satisfakcije delo obravnava analizo plačila, ki skuša nadomestiti moralno škodo, trpljenje ali neugodje, ki ga je utrpel oškodovanec zaradi škodnega dogodka. Vsak poseg v osebnostno pravico pa še ne pomeni nujno pravno priznane nepremoženjske škode, za katero bi se zahtevala satisfakcija, ampak je v teh primerih lahko mogoča in bolj smiselna kakšna druga oblika nedenarnega povračila. Delo obravnava analizo razmerja med odškodnino v enkratnem znesku in denarno rento. Odločitev med obema oblikama je odvisna od specifičnih okoliščin primera in vrste škode. Enkratni znesek omogoča hitro izplačilo celotne odškodnine, kar lahko oškodovancu pomaga pri izboljšanju finančnega položaja, poleg tega lahko poenostavi postopek izplačila in omogoča prosto razpolaganje z denarnim zneskom. Vendar pa obstajajo primeri, ko je način plačila v obliki periodičnih izplačil glede na okoliščine bolj primerno, še posebej pri bodoči škodi. Nazadnje delo predstavlja zanimivosti načinov plačila odškodnine v nemškem pravnem redu in primerjavo med višinami odškodnin za nepremoženjsko škodo v Sloveniji in Nemčiji. Podatki o višini nepremoženjskih škod v Sloveniji in Nemčiji so odvisni od več dejavnikov, kot so ureditev v pravnem redu države, sodna praksa, gospodarske, socialne ter kulturne razmere v državi. Nemci vedno, kadar je to mogoče, izberejo metodo enkratnega izplačila odškodnine, raziskave so pokazale, da naj bi do tega prišlo kar v 99 % vseh odškodninskih zahtev. Odškodnina naj bi, podobno kot v našem pravnem redu, v prvi vrsti obsegala povračilo škode v naravi in šele nato odškodnino. Znesek in trajanje denarne rente je odvisen od vrste nezmožnosti ter fizičnega in duševnega stanja oškodovanca, izjemoma se lahko dodeli oškodovancu renta tudi doživljenjsko.
Keywords: Odškodninsko pravo, odškodnina, restitucija, ekvivalenca, satisfakcija, pavšalni znesek, denarna renta, mesečna renta, kapitalizirana renta, anuiteta.
Published in DKUM: 24.06.2024; Views: 224; Downloads: 40
Full text (1,46 MB)

Abstract: Prisotnost in uporabnost socialnih omrežji se povečuje iz dneva v dan. Zaradi vedno večje priljubljenosti so se na socialnih omrežjih razvile tudi druge aktivnosti, ki nam vsakodnevno lahko olajšajo življenje. Pomembna dejavnost, s katero se magistrsko delo ukvarja je na eni strani nakupovanje in na drugi strani oglaševanje najrazličnejših izdelkov in storitev, kar posledično odpira nekatera pomembna pravna vprašanja glede poštenega oglaševanja in zadostnega varstva potrošnikov. Čeprav je dejavnost oglaševanja svetu poznana že zelo dolgo, se je s pomočjo spleta in preko najrazličnejših spletnih platform razvil tudi marketing spletnih vplivnežev, ki s seboj prinaša nove izzive s področja oglaševanja in varstva potrošnikov. Za lažje razumevanje vprašanj, ki se pojavljajo pri vplivnostnem marketingu je pomembno tudi predhodno poznavanje lastnosti spletnih vplinežev, saj so le te lahko ključne pri opredeljevanju njihovih ravnanj. Vplivneži na eni strani nastopajo kot oglaševalci in promotorji najrazličnejših izdelkov ali storitev, hkrati pa sledilcu na enak oz. podoben način prikazujejo svoje zasebno življenje in s tem ustvarjajo osebnejši in pristnejši odnos. Sledilci na drugi strani zaradi narave dela vplivneža v razmerju nastopajo tudi kot potrošniki in so, zaradi odnosa, ki ga ustvarijo z vplivnežem, bolj izpostavljeni nevarnostim oglaševanja in v določenih situacijah tudi ranljivejši, zato je nujno, da se njihov položaj dodatno zaščiti. Glede kršitev, katerih se spletni vplivnež lahko poslužuje, se je smiselno na civilnopravnem področju ukvarjati tudi z vprašanji civilne odgovornosti vplivneža, nasproti sledilca oz. potrošnika. S tem namenom sem se v magistrski nalogi ukvarjala tudi z vprašanjem odškodninske obveznosti in se glede na predpostavke poskušala opredeliti do položaja spletnega vplivneža. Tako sem se opredelila do različnih oblik protipravnega ravnanja vplivnežev, morebitne škode, ki bi zaradi takih ravnanj lahko nastala potrošniku in seveda vzročnosti med tema dvema predpostavkama, ki jo utemeljujem tudi na samem vplivu vplivneža in odnosu, ki se ustvari. Precej opcij je možnih tudi pri predpostavki krivde, nenazadnje je pomembno presojati tudi stopnjo skrbnosti, ki se od vplivneža lahko pričakuje, saj je odprto vprašanje, ali mu lahko pripišemo višjo stopnjo skrbnosti ravnanja t.j. skrbnost strokovnjaka. Zaradi novosti, ki prihajajo z vplivnostnim marketingom je potrebno v smeri varstva potrošnika narediti določene premike, ki bodo sledili spremembam na oglaševalskem področju in poskrbeli za zaščino posameznika v pravnem prometu. Zakonodaja počasi napreduje v smeri urejanja tega področja, različne organizacije izdajajao tudi smernice in priporočila glede vplivnostnega marketinga in ravnanja spletnih vplivnežev na sploh. Kljub temu pa se zdi, da je področje vplivnostnega marketinga v nekakšni sivi coni zakonodaje in so potrošniki glede na nevarnosti, ki jih ta oblika oglaševana prinaša premalo zaščiteni.
Keywords: vplivnostni marketing – spletni vplivneži – oglaševanje – varstvo potrošnikov – socialna omrežja – nepoštene poslovne prakse – odškodninska obveznost
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 973; Downloads: 144
Full text (663,11 KB)

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije. Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka. Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Keywords: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Published in DKUM: 25.03.2019; Views: 1629; Downloads: 205
Full text (653,23 KB)

Abstract: Pojem pametne pogodbe je odraz splošnega tehnološkega razvoja. Preko avtomatizacije z uporabo programske opreme se skuša racionalizirati pogodbena razmerja; tako v sklenitveni kot tudi v izpolnitveni fazi. Pametne (pravne) pogodbe so pravne pogodbe ali elementi pravne pogodbe, ki so reprezentirane in izvedene s strani programske opreme. Posebna oblika sklenitve, na specifični digitalni platformi, vključuje programsko opremo v funkcionalni spekter pravne pogodbe in jo tako naredi 'pametno'. Programsko opremo v okviru pametnih pogodb načeloma predstavlja digitalna platforma, zgrajena na podlagi tehnologije veriženja blokov ali sorodne tehnologije. Tako opredeljena pametna pogodba odpira množico pravnih vprašanj z vidika samega poimenovanja, možnih zlorab, pravne definicije idr. V diplomski nalogi so obravnavana zlasti naslednja vprašanja: kam umestiti pametne pogodbe v okviru obligacijskega prava in prava varstva potrošnikov, kakšna je pravna narava pametnih pogodb, ali lahko pametne pogodbe podredimo obstoječim splošnim pravnim aktom pogodbenega prava ali pa moramo morda oblikovati nove. Ugotovimo lahko, da gre pri pametnih pravnih pogodbah za poseben način sklenitve oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki neposredno ni urejen v pozitivnopravni zakonodaji; lahko pa se pozitivnopravna zakonodaja skupaj s pravno dogmatiko na tem področju uporablja pri presoji veljavnosti pametnih pogodb kot tudi glede nastalih pravnih učinkov.
Keywords: pametna pogodba, smart contract, tehnologija veriženja blokov, avtomatizacija, samoizvršljivost, začetna ponudba žetonov, kripto žeton, kripto valuta
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 4058; Downloads: 277
Full text (449,10 KB)

Abstract: Pravo varstva okolja se kot mlajša pravna panoga razvija šele od začetka 70. let, ko je začela naraščati zavest o škodljivih okoljskih posledicah vse večjega tehnološkega in industrijskega razvoja. Ker imisije zaradi svoje razpršenosti ne poznajo državnih meja, so predmet pravne ureditve številnih mednarodnih in regionalnih dokumentov, podrobneje pa pravno varstvo določajo na njih temelječi nacionalni pravni redi. Na pravno ureditev varstva okolja v Republiki Sloveniji bistveno vplivajo določbe prava EU, ki daje varstvu okolja vse večji pomen in ga skuša s sprejemanjem direktiv približati v vseh državah članicah. Okolje je kot kompleksi pravni pojav varovano tako na področju javnega kot tudi civilnega prava, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita celovito pravno varstvo. S civilnim pravom se varujejo pravice in interesi posameznikov, prizadetih zaradi nedopustnega onesnaževanja. Slovensko pravo v ta namen ne določa specialne pravne ureditve, ampak se uporabijo splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava. V primeru nedopustnih imisij je možno vložiti prepovedne zahtevke po štirih različnih pravnih podlagah, ki se izberejo glede na lažjo dokazljivost v konkretnem primeru. Če hkrati ali neodvisno od prepovednega zahtevka oškodovancu nastane katera izmed pravno priznanih oblik premoženjske ali nepremoženjske škode, je mogoče zahtevati tudi njeno povračilo po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posebnosti glede odškodnine pa so določene za primere škode, ki izvira iz opravljanja splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni upravni organ. Kljub vse večjim težavam in posledicam, ki jih povzroča onesnažen zrak, pa je sodna praksa s tega področja skromna. Zavest o pomenu čistega okolja in nevarnih posledic onesnaževanja očitno še ni tako visoka, da bi se pogosteje preventivno odločali za prepovedne zahtevke, katerih predpostavke je lažje dokazati. Na onesnaženje se pogosto odzovemo šele po nastanku škode, pri čemer pa je zaradi razpršenosti imisij in zapoznelih posledic predpostavke odškodninske odgovornosti, še zlasti vzročno zvezo, izredno težko dokazati. Poleg tega je odškodnina za škodo, ki nastane posamezniku, pogosto celo nižja od stroškov dolgotrajnega dokazovanja z izvedenci v pravdnem postopku, kar posameznike dodatno odvrača od uveljavljanja svojih pravic. Seštevek več manjših škod pri različnih posameznikih, ki ostanejo nepovrnjene, pa pomeni veliko in nedopustno korist onesnaževalca, ki s svojo dejavnostjo nadalje škoduje tako posameznikom kot tudi okolju samemu. Pogostejše uveljavljanje tudi sicer manjših zahtevkov bi imelo bistveno preventivno vlogo. V ta namen se v slovenski in primerljivih pravnih teorijah, zakonodajah in sodni praksi skuša najti primerne rešitve in postopke, ki bi olajšali težavno dokazovanje prizadetih posameznikov, zlasti z možnostjo kolektivnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Keywords: Varstvo okolja, civilnopravno varstvo, pravica do zdravega življenjskega okolja, imisije, onesnaženost zraka, prepovedni zahtevek, odškodnina.
Published in DKUM: 28.05.2018; Views: 1697; Downloads: 175
Full text (1,08 MB)