SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana
Sandra čižič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje namen in funkcijo vzgojnih ustanov (vzgojnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin in prevzgojnih domov) in njihovih strokovnih delavcev, ki otrokom/mladostnikom s posebnimi potrebami (v diplomski nalogi so iz
Ključne besede: Vzgojni zavod, mladinski dom, stanovanjska skupina, otroci/mladostniki z vedenjskimi in čustvenimi težavami, cilji, naloge, načela, vzgojni programi, vzgojitelj, učitelj, supervizija.
Objavljeno: 18.02.2009; Ogledov: 3133; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Vrednotenje programa ustvarjalnih in prostočasnih delavnic za otroke z motnjami v duševnem razvoju na OŠ Glazija
Vesna Knežević, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je prikazati, kako lahko otroci z motnjami v duševnem razvoju kvalitetno preživljajo svoj prosti čas in hkrati izražajo svojo ustvarjalnost in iznajdljivost na različne načine. Dejavnosti, ki spodbujajo ustvarjalnost otrok z motnjami v duševnem razvoju, ponujajo številne možnosti za razvoj njihovih skritih potencialov. Najpomembneje je poudariti dejstvo, da lahko s spodbujanjem kreativnosti vplivamo na otrokove motorične, kognitivne, socialno-emocionalne, ustvarjalne
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalne delavnice, cerebralna paraliza, downov sindrom, avtizem, otroci z motnjami v duševnem razvoju
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 3403; Prenosov: 1025
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
DEKLICA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 1 V REDNI SKUPINI VRTCA
Melita Kruhar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Starši so bili seznanjeni o vodenju sladkorne bolezni pri deklici s pomočjo inzulinske črpalke od diabetološkega tima in na tridnevnem sistematičnem izobraževanju in učenju o tehničnih značilnostih inzulinske črpalke. Vzgojiteljica je bila skupaj s starši v bolnišnici na uvodnem seznanjanju o sladkorni bolezni pri deklici in njenih značilnostih, vendar pa ni bila deležna izobraževanja o tehničnih značilnostih inzulinske črpalke. O vodenju bolezni s pomočjo inzulinske črp
Ključne besede: Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1; inzulinska črpalka pri otrocih; socialna in čustvena vključenost; vloga vzgojiteljic.
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 2932; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (765,23 KB)

4.
VKLJUČEVANJE STARŠEV V DELO Z DOMSKIMI OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Maja Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje staršev v delo domske skupnosti, v katero so vključeni njihovi otroci s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so v ospredje postavljeni otroci z motnjami v duševnem razvoju, njihova klasifikacija glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ter zanje značilen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podane so osnovne teorije o družini, predvsem družini z otrokom z motnjo, ki se povezuje s šolo kot pomembno družbeno institucijo, pri tem pa se poudarja njuna enakovredna skrb za otrokov razvoj in napredek. V nadaljevanju se seznanjamo s pojmom partnerskega sodelovanja med šolo in domom, ki je značilnost demokratične in humane šole, podrobneje spoznavamo sodelovalni model vključevanja staršev ter načine oz. oblike njihovega sodelovanja s šolskim osebjem. V empiričnem delu so navedene ugotovitve, kako vplivajo različni dejavniki na sodelovanje med starši in domsko skupnostjo; in sicer so med dejavniki izpostavljeni spol, izobrazba staršev in stopnja otrokove motnje. Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci obstajajo razlike v načinih sodelovanja, njihovem zadovoljstvu s sodelovanjem, pogostosti kontaktov in razlogu za oddajo otroka v dom. Z anketnim vprašalnikom smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da je s starši teh otrok treba vzpostaviti zaupen odnos in najti ustrezne načine, pristope za njihovo aktivnejše vključevanje. Le tako bodo otroci uspešni, njihovi starši pa srečni in zadovoljni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, družina, šola, sodelovanje med šolo in domom, oblike sodelovanja, domska skupnost.
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 2894; Prenosov: 516 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (759,97 KB)

5.
Življenje družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, vključenimi v Dnevni center Maribor - Organizacijska enota ZUDV Dornava
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenje družin otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v Dnevni center Maribor – organizacijska enota ZUDV Dornava. Družina z otrokom z motnjo v duševnem razvoju se že izhodiščno spopada z drugačnimi težavami, kot se to mora družina z zdravim otrokom. V teoretičnem delu diplomske naloge sta zato najprej opredeljena pojma družina in motnje v duševnem razvoju, nato pa obravnavana tista področja, na katerih se izraža vpliv otrokove motnje: vloga otroka z motnjo v duševnem razvoju znotraj njegove družine, partnerstvo med staršema, položaj sorojencev in interakcija družine s socialnim okoljem. Strokovne pomoči ne potrebuje le otrok z motnjo, temveč vsa družina, zato je poudarek naloge tudi na delu strokovnjakov z družinami. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Izpolnjevalo ga je 19 staršev, katerih otroci so vključeni v Dnevni center Maribor. Ugotovljeno je bilo, da večina anketiranih staršev svoje življenje popolnoma prilagaja otroku z motnjo, kar se, med drugim, odraža tako v zaposlitvi staršev, kot tudi v opravljanju vsakdanjih opravil. Največ informacij o otrokovih motnjah, čeprav po mnenju nekaterih anketirancev prepozno, so starši prejeli s strani zdravniškega osebja. S socialnim okoljem, v katerem se njihova družina nahaja, so starši načeloma zadovoljni. Večina anketiranih staršev ni vključenih v nobeno skupino za pomoč in podporo staršem otrok s posebnimi potrebami, se jih pa veliko druži z drugimi družinami, v katerih so otroci z motnjami.
Ključne besede: otroci z motnjami v duševnem razvoju, družina otroka z motnjo v duševnem razvoju, stres, Dnevni center Maribor, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 4183; Prenosov: 819
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
NALOGE SPREMLJEVALCA/-KE GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V VRTCU
Katja Rakovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila opravljena v integriranih predšolskih oddelkih, v katere so vključeni otroci z gibalno oviranostjo.Njen osnovni namen je predstaviti delo spremljevalca gibalno oviranega otroka, njegove zadolžitve in dolžnosti. Zanimalo me je, ali spremljevalci sami odgovarjajo za gibalno oviranega otroka in ali se tudi ostali člani oddelka zavedajo, da je otrok del skupine in ni vključen v skupino skupaj s spremljevalcem, in tako ločen od nje. V raziskovalni vzorec je zajetih 19 spremljevalcev gibalno oviranih otrok v vrtcu iz različnih krajev Slovenije. Anketni vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa.Podatki, ki so pridobljeni z vprašanji zaprtega tipa, so obdelani kvantitativno na deskriptivnem nivoju. Kvalitativno pa so obdelani odgovori na odprta vprašanja. Spremljevalci gibalno oviranih otrok se svojih del in nalog dobro zavedajo tako takrat, ko otrok je v vrtcu, kot takrat, ko ga ni. Drugače pa je ponekod z ostalimi člani tima v oddelku ali v vrtcu, ki se mogoče ne zavedajo polnega pomena besede inkluzija, oz. ne vedo , kako otroka s posebnimi potrebami vključiti v enakovreden proces dela ter sodelovanje.
Ključne besede: Spremljevalec gibalno oviranega otroka, otroci s posebnimi potrebami, gibalno oviran otrok, integracija/inkluzija, vrtec, predšolska vzgoja, individualizirani program, strokovni tim, prilagoditve
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 8311; Prenosov: 1737
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
MNENJA STARŠEV O PODPORI, OBRAVNAVI IN IZOBRAŽEVANJU OTROK Z AVTIZMOM
Vanja Šnopl, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose. Stopnje in intenzivnosti motnje so izražene drugače pri vsakem posamezniku, imajo pa razpon od lažjih do težkih oblik. Avtistom je skupno to, da imajo težave pri komuniciranju, učenju, občutenju in socialnih odnosih. Sama sem o avtizmu vedela zelo malo, kar me je vzpodbudilo h globljemu raziskovanju in odkrivanju značilnosti in posebnosti te skrivnostne motnje. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o avtizmu, družini in izobraževalnemu sistemu, v katerega so vključeni otroci z avtizmom. V drugem delu pa sem poskušala zbrati informacije, znanja in izkušnje staršev, ki imajo otroka z avtizmom. Preučila sem, kakšno je njihovo mnenje o podpori, obravnavi in izobraževanju njihovih otrok. Poskušala sem predstaviti vsakodnevne težave staršev in ovire, s katerimi se srečujejo med razvojem otrok z avtizmom, mnenje staršev o strokovnih službah in sprejetje otroka s strani sorodnikov, prijateljev in drugih oseb. Prav tako sem poskušala ugotoviti, kako je otrok z avtistično motnjo vključen v vzgojno-izobraževalni proces, kako se počuti v razredu in kako ga sprejemajo vrstniki. S pomočjo mentorice sem izdelala anketni vprašalnik in ga ob pomoči predstavnic Centra za avtizem, Društva DAN in CSG Maribor razdelila staršem otrok z avtizmom. Na podlagi rezultatov sem ugotovila, da vsaka družina doživlja avtizem na svoj edinstven način. Starši želijo več informacij in nasvetov strokovnjakov, a so na splošno zadovoljni z delom strokovnih služb. Otrokom z avtizmom lahko najbolje pomagamo z zgodnjo diagnozo, učinkovito obravnavo in dodelanim vzgojno-izobraževalnim načrtom, zato je učinkovito delo teh institucij še posebej pomembno.
Ključne besede: Avtizem, družina, diagnostika, obravnava in terapije otrok z avtizmom, sprejemanje otroka z avtizmom v razredni skupnosti in domačem okolju, izkušnje staršev s strokovnimi delavci, zadovoljstvo s podporo strokovnih služb, izobraževanje otrok z avtizmom
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 3269; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (835,12 KB)

8.
VLOGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI INTEGRACIJI/INKLUZIJI PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Branka Šamec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga svetovalnega delavca pri integraciji/inkluziji predšolskih otrok s posebnimi potrebami predstavlja v teoretičnem delu predšolsko vzgojo, zakonodajo, otroke s posebnimi potrebami, njihove pravice in integracijo/inkluzijo. Posebna pozornost je namenjena svetovalni službi, svetovalnemu delavcu, dodatni strokovni pomoči, timskemu delu in programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem ter dodatno strokovno pomočjo. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil raziskati organiziranost svetovalne službe, delovne naloge svetovalnih delavk povezane s področjem dela s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami, obseg nudenja pomoči predšolskim otrokom s posebnimi potrebami s strani specialnih pedagogov, delovanje strokovnega tima v vrtcu in sestavo članov tima, usposobljenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami in zavzetost ter pripravljenost svetovalnih delavk za razvoj integracije/inkluzije predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, poslanim svetovalnim delavkam v vrtcih severovzhodne Slovenije, ki je bil apliciran na reprezentativnem vzorcu 57 svetovalnih delavk. Rezultati omenjene raziskave kažejo, da svetovalne delavke najpogosteje sodelujejo z vodstvom vrtca/šole, vzgojitelji in s pomočniki vzgojiteljev, mobilnim specialnim pedagogom in uspešno sodelujejo v strokovnem timu. Zelo malo svetovalnih delavk neposredno sodeluje pri pomoči otroku s posebnimi potrebami. Vsa znanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami so po njihovem mnenju pomembna in bi jih morali pridobiti že v času študija. S posameznimi nalogami in dejavnostmi se pogosteje ukvarjajo svetovalne delavke zaposlene v samostojnih vrtcih, kot v vrtcih v sklopu osnovne šole.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci s posebnimi potrebami, integracija/inkluzija, svetovalni delavec, program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, timsko delo.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3644; Prenosov: 667
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
TERAPEVTSKO JAHANJE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI V KONJENIŠKEM KLUBU ZATON
Klaudija Rautar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del diplomske naloge je teoretičen, drugi del predstavlja praktični prikaz dela z empirično raziskavo. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge sem podrobneje predstavila in razčlenila terapevtsko jahanje, terapevtskega konja ter potek izobraževanja za hipoterapevta in inštruktorja jahanja za otroke s posebnimi potrebami. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je predstavljen konjeniški klub, kjer sem praktično izvajala diplomsko nalogo, t. i. Konjeniški klub Zaton. Predstavljena sta otroka pri katerima sem sodelovala pri izvajanju terapevtskega jahanja. Za starše otrok in terapevte sem pripravila anketne vprašalnike in jih tudi analizirala. Iz analize anketnega vprašalnika je videti, da so starši s terapijami zadovoljni, terapije se jim zdijo varne, terapevti pa strokovno podkovani.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Terapevtsko jahanje, hipoterapija, športno rekreativno jahanje za osebe s posebnimi potrebami, specialno pedagoško jahanje/voltižiranje, osebe s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 3190; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

10.
AVTIZEM Z DODATNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI MLADOSTNIKIH V ZUDV DR. MARIJANA BORŠTNERJA DORNAVA
Marjeta Gomilšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroški avtizem danes strokovnjaki pojmujejo kot razvojno nevrološko motnjo, ki se kaže v verbalni in neverbalni komunikaciji, tipičnih vedenjskih motnjah ter nenormalni čustveni in socialni odzivnosti. Strokovnjaki lahko postavijo diagnozo glede na tipične psihične znake najkasneje v tretjem letu otrokove starosti. Tipičnih znakov pa je kar nekaj deset in se lahko med seboj različno kombinirajo. V času otrokovega razvoja nekateri izzvenijo, lahko se pojavijo novi ali drugačni. Na splošno še vedno velja prepričanje, da je avtizem vseživljenjska motnja. En sam simptom še ni avtizem, a več ko ima otrok znakov, težje je življenje zanj, za njegovo družino in okolje, v katerem se giblje. Avtizem v praksi delimo na lažje in težje oblike. Pri lažjih oblikah je smiseln čimprejšnji specialno-pedagoški pristop z danes znanimi metodami, npr. ABA, TEACCH, PECS, Floor Time idr. Pri težjih oblikah s hudo hiperaktivnostjo, agresijo, zmanjšano sposobnostjo koncentracije, slabo vodljivostjo, govornimi motnjami, motnjami spanja ali celo epileptičnimi napadi se kot učinkovita izkaže sodobna celostna biokemična medicinska obravnava. Tu strokovnjaki paciente obravnavajo izrazito individualno, z laboratorijskimi analizami in občasnimi kontrolami uspešnosti ter tudi študijsko in raziskovalno. V diplomskem delu sta opisana dva posameznika v Zavodu Dornava, ki sta vključena v skupino šestih adolescentov z motnjo avtizma in dodatno motnjo v duševnem razvoju ter sta interdisciplinarno obravnavana.
Ključne besede: avtizem, motnja v duševnem razvoju, adolescenca, Aspergerjev sindrom, Rettov sindrom, interdisciplinarna obravnava.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3596; Prenosov: 848
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici