| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in pomen individualnih profilov dominacije ter programa brain gym pri delu z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Nina Mager, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja individualne profile dominacije in program Brain Gyma kot strategijo dela z otroki s posebnimi potrebami. Namen dela je predstaviti, kako lahko z določanjem individualnih profilov dominacije in s strategijo dela, kot je Brain Gym pripomoremo h kakovostnejšemu učenju in življenju učencev s posebnimi potrebami ter si z individualnimi profili dominacije pomagamo pri tem, katere metode in strategije dela so za določen profil dominacije primerne in kako lahko v procesu učenja pomagajo tako učencu, učitelju kot strokovnemu delavcu v stiku z učenci s posebnimi potrebami. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljena osnovna terminologija, ki zajema otroke s posebnimi potrebami, in sicer učence z učnimi težavami, učence z motnjo pozornosti in učence z avtističnimi motnjami, pri čemer smo se osredotočili na Aspergerjev sindrom. Za glavno temo magistrskega dela smo se tako osredotočili na individualne profile dominacije, na njihovo določanje in na različne vrste profilov dominacije. Predelali smo tudi to, kako se individualni profili dominacije obnesejo v medčloveških odnosih in kako v procesu samega izobraževanja. Kot najpomembnejšo strategijo, ki je del programa individualnih profilov dominacije, smo tako kot sredstvo pomoči predstavili strategijo dela Brain Gym. V drugem, raziskovalnem delu, je tako predstavljena študija dveh primerov, iz katerih smo ugotovili, kako določanje individualnih profilov dominacije obeh študij vplivajo na učni proces in življenje ter kakšen je rezultat uporabe strategij in metod kot je Brain Gym na delovanje obeh študij primerov. V prvem delu empiričnega dela sta tako predstavljeni študiji primera, priprava in izvedba individualiziranega programa, opazovanje učencev v njunem okolju in njuno delovanje, načrtovanje in izvajanje dela individualiziranega programa ter evalvacija individualiziranega programa. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati polstrukturiranega intervjuja posebej s specialno pedagoginjo in primerjava odgovorov z učiteljico učenca a in z učiteljico učenca b. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da poznavanje in uporaba individualnih profilov dominacije vsekakor pripomoreta k boljšemu napredku učenca in njegovih šibkih področij pri individualiziranem programu ter na področju razredne skupnosti, to poznavanje individualnih profilov dominacije pa pripomore k določanju strategij, ki učencu omogočijo kakovostnejše učenje tako individualno kot v skupini. Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana posebej na podlagi že narejenih individualnih programov za vsakega učenca posebej s cilji in priporočili za izvajanje individualiziranega programa, sem spadajo doma narejeni pripomočki za izvajanje vaj, ki imajo podlago na metodah in strategijah predpisanih v individualnih profilih vsakega učenca posebej ter ocenjevalni listi za opazovanje učenca v njegovem okolju v razredu in izven njega.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, individualni profili dominacije, Brain Gym, motnje avtističnega spektra, učenci z učnimi težavami, učenci z motnjo pozornosti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (8,50 MB)

2.
Stališča visokošolskih profesorjev do vključevanja študentov s posebnimi potrebami in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu : magistrsko delo
Gregor Lešnjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Ključne besede: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 529; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Stališča staršev predšolskih in osnovnošolskih otrok do inkluzije v vzgoji in izobraževanju
Sanja Kozel, 2021, magistrsko delo

Opis: Inkluzija kot proces, ki najde prostor za vse otroke, nam omogoča, da vsem otrokom ponudimo pravico do izobraževanja ‒ ene temeljnih človekovih pravic. Ni dovolj, da inkluzijo poznamo, o njej govorimo, pomembno je, da jo v praksi kakovostno izvajamo. Kot eden ključnih dejavnikov za uspešnost inkluzivne vzgoje in izobraževanja se izpostavljajo pozitivna stališča do oseb s posebnimi potrebami, zato zraven pomembnih stališč strokovnih delavcev, vrstnikov in okolja do inkluzije v našem delu pozornost usmerjamo na stališča staršev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča staršev do izvajanja inkluzije v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo nas je, ali imajo status otroka (posebne potrebe), stopnja otrokovega izobraževanja ali izobrazba staršev statistično značilen vpliv na njihovo vrednotenje inkluzije. Instrument zbiranja podatkov je bil skrajšan in prilagojen anketni vprašalnik Parent Perspectives on Inclusive Education in Rural Alberta, Canada (Loreman, McGhie-Richmond, Barber in Lupart, 2009), ki ga je izpolnjevalo 289 staršev otrok, vključenih v proces predšolske ali osnovnošolske vzgoje in izobraževanja severovzhodne Slovenije. Rezultati kažejo, da lahko govorimo o pozitivnih stališčih staršev do inkluzije, pri čemer se strinjajo, da so posebne potrebe v razredu spoštovane in vrstnikov ne ovirajo pri pridobivanju znanja. Kljub temu da na splošno govorimo o pozitivnih stališčih, pa status otroka (posebne potrebe) pokaže na to, da inkluzijo višje vrednotijo starši otrok s posebnimi potrebami. Glede na to da izobrazba staršev ne kaže statistično značilnega vpliva na stališča staršev do inkluzije, pa stopnja vzgoje in izobraževanja otrok pokaže na dejstvo, da inkluzijo višje vrednotijo starši mlajših otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: inkluzija, stališča, otroci s posebnimi potrebami, starši
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 1140; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

4.
OCENJEVANJE IN SPREMLJANJE RAZVOJNIH PODROČIJ VAROVANCEV S KOMBINIRANIMI MOTNJAMI
Lidija Žabot, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci s kombiniranimi motnjami oz. otroci z več motnjami so otroci, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oz. motenj, kot so motnje sluha, motnje vida, motnje v duševnem razvoju, govorno-jezikovne motnje, gibalna oviranost, primanjkljaji na posameznem področju učenja ter čustvene in vedenjske motnje. Ti otroci imajo posebne potrebe v toliki meri, da se morajo v večini vključiti v šole, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program, posebni program vzgoje in izobraževanja ali vzgojni program. V prvem delu diplomskega dela sem s pomočjo strokovne literature podala razširjeno definicijo otrok s posebnimi potrebami. Posebno poglavje sem posvetila otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Proučila sem slovenski in španski izobraževalni sistem, posebej sem se posvetila vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v omenjenih državah. V praktičnem delu sem podala opis OŠ Cvetka Golarja iz Ljutomera in zavoda La Societat Cooperativa SOLC iz španskega mesta Tarragona ter varovancev, katere sem pri prostovoljnem delu na obeh zavodih spremljala pri obravnavah. V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s študijo primere. V neslučajnostni raziskovalni vzorec sem zajela štiri varovance, vključene v obravnavo na OŠ Cvetka Golarja in štiri varovance, vključene v zavod La Societat Cooperativa SOLC. Podatke sem pridobila na podlagi vprašalnika (kombinacija ček liste in ordinalne lestvice), prilagojenega po AAMD Skala adaptivnog ponašanja, katerega avtorja sta Igrić in Fulgosi-Masnjak (1991). Vprašalnik sta izpolnili defektologinji, ki dobro poznata varovance in imata dovolj strokovnega znanja s področja defektologije. Rezultate sem predstavila s prikazom koeficienta učenčeve razvitosti (vprašanja tipa ordinalne lestvice) v določeni funkciji (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija) ter s prikazom deleža trditev (vprašanja tipa ček lista), ki kaže razvitost oz. prisotnost posebnih potreb, motenj na posameznih področjih funkcioniranja (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija).
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, družina, vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji, vzgojno-izobraževalni sistem v Španiji.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1046; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolah
Jasmina Denša, 2017, magistrsko delo

Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1363; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
VKLJUČEVANJE OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN STALIŠČA VZGOJITELJEV DO INTEGRACIJE/INKLUZIJE V VRTCIH V KOROŠKI REGIJI
Katja Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se v širokem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočila na gibalno ovirane otroke s cerebralno paralizo ter na stališča vzgojiteljev do integracije/inkluzije v predšolskem obdobju v koroški regiji. Zanimalo me je kaj več o cerebralni paralizi, pomenu zgodnjega odkrivanja otrok s cerebralno paralizo, njenih vzrokih in nastankih, o soočanju, doživljanju in sprejemanju družine z rojstvom otroka s cerebralno paralizo, ter o obravnavi teh otrok v času predšolskega obdobja in njihovo vključevanje v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo raziskave želela dobiti vpogled v izvajanje integracije/inkluzije v koroških vrtcih, kako vzgojitelji sprejemajo otroke s cerebralno paralizo, kakšen je njihov pogled na te otroke ter kakšne so njihove izkušnje z njimi. Nadalje me je zanimalo, če so zagotovljeni pogoji za vključevanje otrok s cerebralno paralizo, v kolikšni meri vzgojitelji sodelujejo s potrebnimi strokovnjaki v vrtcu in na kakšen način sodelujejo s starši, ter ali se vzgojiteljem zdi pomembno dodatno izobraževati na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: cerebralna paraliza, družina, integracija/inkluzija, vključevanje otrok s cerebralno paralizo v vrtec.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (369,16 KB)

7.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, diplomsko delo

Opis: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1165; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (887,99 KB)

8.
Sodelovanje z družino ključni dejavnik uspeha zgodnje obravnave otroka s posebnimi potrebami
Aleksandra Cavnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšni so pogledi strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami na uspešnost celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok, vključno z novo zakonodajo na tem področju, ki je začela veljati januarja 2019. V teoretičnem delu smo predstavili ključna področja, ki vplivajo na uspešno sodelovanje z družino. To sodelovanje je namreč ključno za uspeh celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Izjemno pomembno področje je pomoč družinam. Dotaknili smo se tudi ovir pri sodelovanju. V vrtcih v SV Sloveniji smo izvedli empirično raziskavo na področju zadovoljstva in pričakovanj staršev predšolskih otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev, ki intenzivno sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali zadovoljstvo vseh, ki delujejo in sodelujejo na tem področju. Skoraj vsi so enotnega mnenja in pozdravljajo novosti v zakonodaji o celostni zgodnji obravnavi, predvsem na področju celotne pomoči družinam. Vsekakor pa se v veliki meri izkazuje skrb, ki nakazuje na premalo usposobljene strokovne delavce, predvsem vzgojitelje, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Na koncu smo zapisali smernice za uspešno sodelovanje med strokovnimi delavci in družino otroka s posebnimi potrebami; namen smernic je zagotavljanje kakovostnih dolgotrajnih učinkov v zgodnji obravnavi.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, celostna zgodnja obravnava, integracija/inkluzija, pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 2005; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

9.
Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktike
Ana Koritnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok. Doktorska disertacija ima dva dela. Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco. Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok. Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Ključne besede: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 2361; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

10.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno v DKUM: 11.12.2018; Ogledov: 1218; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

Iskanje izvedeno v 17.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici