Search the digital library catalog

Abstract: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole zahteva ustrezno prilagajanje učnega okolja, nudenje podpore in zagotavljanje pogojev, ki omogočajo optimalno vključevanje v šolski prostor. Ključno vlogo pri tem ima dodatna strokovna pomoč, ki mora biti strokovno načrtovana, individualno prilagojena potrebam otroka in kakovostno izpeljana. Čeprav se pomoč večinoma odvija v odnosu med otrokom in strokovnim delavcem, imajo izredno pomembno vlogo tudi starši. Posebej pri dodatni strokovni pomoči je pomembno enakovredno sodelovanje oziroma partnerski odnos med starši in šolo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju, izmenjavi informacij in oblikovanju skupnih ciljev. Namen magistrske naloge je raziskati pogled staršev otrok s posebnimi potrebami na izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 105 staršev. Ključne ugotovitve kažejo, da starši zaznavajo pozitiven vpliv dodatne strokovne pomoči na socialni in učni napredek otroka. Prav tako so večinoma zadovoljni s sodelovanjem z izvajalcem pomoči, saj ta pravočasno odgovori na njihova vprašanja, upošteva njihove predloge in jih spodbuja pri delu doma. Raziskava je pokazala, da so starši zaradi dodatne strokovne pomoči bolj pomirjeni in bolje razumejo otrokove potrebe. Kljub temu pa kar tretjina anketiranih poroča o konkretnih ovirah pri dostopu in urejanju dodatne strokovne pomoči.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, osnovna šola, pogled staršev, sodelovanje
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (2,12 MB)

Abstract: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse. Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije. Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah.
Keywords: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa
Published in DKUM: 04.04.2025; Views: 0; Downloads: 58
Full text (8,20 MB)

Abstract: Many researchers emphasize teachers' attitudes as a decisive component in ensuring successful inclusion of students with special needs (SN students). The empirical research that is presented in the main part of this article analyzes the attitudes of primary and secondary teachers towards the inclusion of SN students with respect to the type of school, the teachers' age, the number of SN students in the class, and the teachers') acquired skills. A questionnaire was devised for the study, based on two previous questionnaires: the Questionnaire on Attitudes towards Integration and the Teacher Stress and Coping Questionnaire. The secondary teachers showed more positive attitudes towards SN students than did their primary colleagues, as well as towards teaching and adaptation with respect to the students' SN and towards the psychophysical strain related to such work. The youngest group of teachers, those aged from 20 to 30, shows a higher level of agreement related to the provision of adequate support. Teachers with fewer SN students in class (up to two students) show a higher degree of support for inclusion of SN students than do other groups of teachers. Teachers without training for work with SN students in comparison with their colleagues who had it show a lower level of agreement with respect to support and assistance at educational work with SN students.
Keywords: defektologija, pristopi učiteljev, starost učiteljev, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjami, integrirani otroci, socialna integracija, emocionalna integracija, motivacijska integracija, osnovne šole, srednje šole, defectology, teachers' attitudes, teachers' age, impaired children, integrated children, integration, social integration, emotional integration, motivational integration, primary schools, secondary schools
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 5
Link to full text

Abstract: The inclusion of students with autism spectrum disorder (ASD) is a complex issue for schools. This study investigates the impact of the inclusivity of Slovenian primary schools on the inclusion of their students with ASD. We postulated that each pedagogical dimension of inclusion (i.e., academic, social, and emotional inclusion) of students with ASD would demonstrate a positive correlation with each dimension of inclusiveness of primary schools (i.e., inclusive culture, policy, and practice). Forty regular Slovenian elementary schools participated in the research. The Perceptions of Inclusion Questionnaire was completed by 200 respondents (40 students with ASD, 40 parents, 120 teachers), and the Index for inclusion by 240 respondents (40 parents, 200 school professionals). The analysis revealed one significant correlation, a weak positive correlation between inclusive practice and academic inclusion. Multiple regression analyses also identified one conditionally substantial pair. When we excluded the inclusive culture and policy and only considered the control of demographic variables, the results showed that the increase in inclusive practices corresponds to the increase in academic inclusion. The absence of correlations between the dimensions of school inclusivity and the pedagogical dimensions of including students with ASD can be attributed to the lack of systemic solutions for accommodating a diverse student population and the failure to conduct a thorough analysis of the inclusion and implementation of whole-school approaches. However, the Slovenian adaptation of the Index for Inclusion, a promising tool, offers hope in addressing these challenges.
Keywords: social inclusion, academic inclusion, emotional inclusion, inclusive policies, inclusive cultures, inclusive practices, autism
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 93; Downloads: 60
Full text (568,18 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Keywords: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 599; Downloads: 96
Full text (2,26 MB)