| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Aktivisti za moške pravice in feministi: sovražniki ali potencialni zavezniki?
Sandi Anžel, 2019, magistrsko delo

Opis: Aktivizem za moške pravice ima bogato in zanimivo zgodovino. Začel se je sočasno s feminizmom, a zaradi ideoloških nestrinjanj sta se nato gibanji razšli. V naši nalogi smo pri gibanjih ugotovili dve pomembni razliki. Prva se kaže v dojemanju patriarhata. Aktivisti za moške pravice trdijo, da so moški podvrženi trpljenju zaradi feminizirane družbe, kjer imajo večino moči ženske, medtem ko feministi trdijo, da še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki posameznike socializira v tradicionalne spolne vloge. Druga se kaže v dojemanju nastanka neenakosti na podlagi spola. Aktivisti za moške pravice trdijo, da te neenakosti nastanejo zaradi avtonomnih in individualnih odločitev posameznikov in ne zaradi strukturnega zatiranja na podlagi spola, kot to trdijo feministi. Našli pa smo tudi nekaj podobnosti. Prva izhaja iz začetka gibanja, ko so aktivisti za moške pravice skupaj s feministi trdili, da patriarhat in tradicionalne spolne vloge škodijo tako ženskam kot moškim. Druga podobnost pa je v postfeministični teoriji, ki se v veliko točkah sklada z nekaterimi prepričanji aktivistov za moške pravice. Odkrili smo tudi potencial za zavezništvo, in sicer v postfeministični teoriji in v skupnem delovanju zmernih predstavnikov obeh strani, kar bi se lahko v prihodnosti manifestiralo v skupnem gibanju za tranzicijo spolov oz. spolnih vlog.
Ključne besede: feminizem, aktivizem za moške pravice, spolne vloge, patriarhat, neenakost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 955; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Empirična analiza (kritik) kapitalizma
Tim Koprivnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zdi se, da je dandanes beseda »kapitalizem« beseda s tako ideološko-nabitim prizvokom, da znanstvene, vrednotno-nevtralne razprave o njem skorajda ni več mogoče imeti. O kapitalizmu lahko slišimo le dve zgodbi – zelo »pro-kapitalistično« ali zelo »anti-kapitalistično«, namreč »Kapitalizem je izkoriščanje« ali »Kapitalizem je naš rešitelj«. Ker pa se verjame, da je (vsaj bolj) ideološko-nevtralen pogled na kapitalizem mogoč (še bolj pa potreben), je cilj te naloge kapitalizem analizirati karseda empirično in zato znanstveno. Z drugimi besedami: želi se predstaviti še tretja zgodba, ki poskuša biti manj ideološka in argumentirana s pomočjo teorije, ki je utemeljena v empiriji. To se poskuša storiti tako, da se v prvem delu najprej kapitalizem karseda natančno in operacionalno konceptualizira, glede na to konceptualizacijo kapitalizma pa potem preko logike in predvsem empiričnih dejstev analizira glavne kritike zoper njega. Povedano na kratko: gre torej za iskren poskus predstavitve nekaterih dejstev in argumentov v zvezi s kapitalizmom.
Ključne besede: kapitalizem, ekonomska svoboda, definicija kapitalizma, kritike kapitalizma, analiza kapitalizma
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 535; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
Clarifying power, domination, and exploitation
Tibor Rutar, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The paper examines two ubiquitous concepts of power: the "classical sociological" concept which draws on Max Weber's definition of power, and the "Foucauldian" concept which stems from Michel Foucault's genealogical works. Three main theses are argued for. First, the two concepts are not, in most respects, as radically different as it is usually claimed. It is demonstrated that both can make room for different sources of power, for understanding power in a non-reified way, for the fact that power is rarely completely centralised, etc. Second, in those respects in which the two concepts actually differ, the classical view of power is more convincing and useful than the Foucauldian one. It is demonstrated that the Foucauldian view is implicitly positivist in the normative domain and thus unable to differentiate between power and domination, and that it succumbs to errors of methodological holism (i. e. undertheorising agency). Third, it is argued that the classical sociological view allows to analytically distinguish between power, domination and exploitation. These three categories are shown not to be synonymous and to carry with them importantly different sociological implications. It is demonstrated that exploitation cannot merely refer to any process of unpaid appropriation of surplus as obvious false positives are generated from this definition. Nonetheless, such appropriation is the fundamental characteristic which differentiates exploitation from domination (but not power itself), and this reveals an important sociological implication for the dynamics of struggle of the exploited against exploitation in contrast to the struggle of the dominated against the dominators.
Ključne besede: power, domination, exploitation, Foucault, value-neutrality
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 808; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (423,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici