1. Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture : statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020-2022Stefani Branilović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture: statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020–2022 opišemo pojav populizma in možne razloge za vzpon populističnih strank ter se dotaknemo vprašanja spola, starosti in izobrazbe, da bi ugotovili, kdo so povprečni populistični volivci. Pri tem se osredotočamo na dve pomembni tezi – ekonomsko negotovost in kulturno reakcijo, ki ju najprej teoretično predstavimo in potem še empirično testiramo. Obe tezi bi lahko povezali z Inglehartovo teorijo modernizacije, saj pravita, da ljudje za populiste volijo ali iz ekonomskih ali iz kulturnih skrbi. Pri tem smo si na podlagi literature zastavili hipotezi, da sta tako ekonomska kot kulturna teza povezani, saj posameznikova ekonomska prepričanja temeljijo na njegovih kulturnih prepričanjih, skladno s tem pa predpostavljamo, da sta obe tezi pomembni pri razlagi vzpona populistov, vendar kulturna teza kaže na statistično močnejše učinke. Da bi to empirično testirali, smo uporabili bazo European Social Survey ter raziskavo, ki so jo izvedli med letoma 2020 in 2022, ki je zajela reprezentativne vzorce posameznikov iz 31 evropskih držav. Rezultati so pokazali na mešane ugotovitve glede spola in starosti, se je pa kot pomembna skupina populističnih volivcev in tistih s populističnimi prepričanji pokazala skupina manj izobraženih posameznikov. Obe začetni hipotezi pa smo v veliki večini držav potrdili, saj se je izkazalo, da sta obe tezi pomembni, vendar ima kulturna večjo statistično moč. Da bi to dejstvo razložili, smo v razpravi pojasnili še mehanizem volilne nevednosti, učinka medijev in sociotropskega načina delovanja. Rezultati imajo tako velik pomen za prihodnje študije, ki naj bi raziskovale, ali še vedno obstaja močan učinek ekonomije in kulture na volivce, s tem pa naj bi presegle omejitve, ki jih omenjamo na koncu dela.
Keywords: populizem, ekonomska negotovost, kulturna reakcija, izobrazba, volilna nevednost, mediji
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 34; Downloads: 7
 Full text (2,71 MB) |
2. Plačna vrzel med spoloma : primerjava, stanje in teoretske razlage na vzorcu desetih evropskih državUrška Bezjak, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava plačno vrzel med spoloma, pri čemer sta predstavljeni prilagojena in neprilagojena razlika v plačilu med spoloma ter najpogostejši pristop, imenovan Blinder-Oaxaca. Empirični del naloge je sestavljen iz sekundarnih podatkov. Z njim smo želeli ugotoviti stanje v zadnjih treh desetletjih in trenutno stanje v desetih izbranih državah (Estonija, Češka, Nemčija, Švedska, Norveška, Danska, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Slovenija). Najbolj izstopa Estonija, saj ima v vseh izbranih letih največjo plačno vrzel med spoloma; skandinavske države imajo v povprečju večjo plačno vrzel kot balkanske države; Slovenija pa ima eno najnižjih vrednosti v Evropski uniji (nižjo ima še Romunija). S predstavitvijo treh najbolj znanih teorij (teorija človeškega kapitala, poklicne segregacije in diskriminacije) smo ugotovili, da ni enotnega soglasja o tem, kateri dejavniki so povzročili ali povzročajo razliko v plačilu med spoloma. Priznano je bilo, da so vsi omenjeni dejavniki medsebojno odvisni ter lahko sooblikujejo drug drugega. Zaključili smo z možnostmi in politikami za odpravo plačne vrzeli med spoloma, pri čemer smo izpostavili transparentnost plačil, ki lahko omogoča učinkovito uporabo načela enakega plačila v praksi. Vendar še ni dovolj raziskav, ki bi pokazale dejanski učinek tega ukrepa na plače in rezultate zaposlovanja.
Keywords: Razlika v plačilu med spoloma, evropske države, človeški kapital, transparentnost plačil.
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 342; Downloads: 68
Full text (2,00 MB) |
3. ‘Free-market capitalism’ and democracy in the period of democratic recession : investigating the relationship in 141 countries, 2006–2017Tibor Rutar, 2023, original scientific article Abstract: Since the mid-2000s, democratization has slowed, stopped, and even reversed across the world. At the same time, societies have become more oriented toward free markets as measured by indexes of economic freedom. Relying on a panel sample of 141 developed and developing countries between 2006 and 2017, this paper is the first to investigate whether the two phenomena are related by employing economic freedom data. It finds that there is no net-negative relationship between aggregate economic freedom and democracy in this time-period. Instead, mixed findings of both an overall positive and overall neutral (but not negative) association are uncovered in between-country and within-country analyses, respectively. In between-country analyses, using the disaggregated index shows that the legal system/property rights component drives most of the positive relationship between aggregate economic freedom and democracy in the developed world. The same between-country analyses in the developing world show that freedom of international trade is positively associated with democracy, while modest regulation has a negative relationship. However, additionally controlling for omitted variable bias using country-fixed effects, the paper does not find evidence for either a positive or negative relationship between subsequent changes in levels of economic freedom and democracy.
Keywords: democratic recession, democracy, economic freedom, neoliberalism, free-market capitalism
Published in DKUM: 13.03.2024; Views: 332; Downloads: 10
Full text (1,31 MB)
This document has many files! More... |
4. Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi : magistrsko deloJure Bertalanič, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi orišemo področje sodobne evolucijske psihologije in njene temeljne teze, predpostavke, načela in omejitve, pod katerimi delujejo raziskovalci na tem področju. Orišemo kratko zgodovino znanstvenega področja in pojasnjujemo razliko med evolucijsko psihologijo in sociobiologijo, dvema ločenima disciplinama, ki se pogosto prepletata. Nato prikažemo nekaj ključnih konceptov področja, kot so univerzalna človeška narava in evolucijske prilagoditve, ter ponazorimo, kako se ti koncepti uporabljajo za opisovanje izvora človeških in družbenih fenomenov. Naslednji del magistrskega dela obravnava temeljne mehanizme evolucijske psihologije, pri čemer standardni družboslovni model, katerega uporaba v sodobni sociologiji prevladuje, primerjamo z integrativnim modelom, ki ga uporabljajo evolucijski psihologi. Večji del je posvečen konceptu modularnosti uma in njegovi konceptualni veljavnosti. Nazadnje ponazorimo običajne kritike evolucijske psihologije iz vrste akademskih disciplin in jih damo pod drobnogled ter ugotavljamo, katere kritike so veljavne in katere napačno označujejo ali napačno razlagajo dejanske razlagalne mehanizme tega področja.
Keywords: evolucijska psihologija, sociologija, sociobiologija, determinizem, človeška narava
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 465; Downloads: 57
Full text (786,27 KB) |
5. Varieties of 'rationality' and the question of their continued theoretical relevanceTibor Rutar, 2020, original scientific article Abstract: The notion of 'rationality' has always been one of the more controversial social-scientific ideas. Today there exist many conceptual varieties of rationality which are often less than clearly distinguished and the precise intellectual import of which likewise tends to be opaque. In this article I draw on classical and contemporary examples from sociology, political science and economics in the effort to clarify the many meanings of the notion and to demonstrate that it is more useful as well as more legitimate for explanatory purposes than some canonical critiques suggest. As the behavioral economics revolution has made clear, many varieties of rationality are both empirically and theoretically limited or outright falsified. However, although it is now certain that rationality cannot be the singular basis of a universal, general theory of social behavior, I argue it can and should form one important part of a larger conceptual toolbox upon which a social theorist can draw when devising tractable theoretical explanations of social phenomena.
Keywords: rationality, failure of rationality, norm-following, social behaviour, theory
Published in DKUM: 19.06.2023; Views: 389; Downloads: 10
 Link to file |
6. Serijski morilci v kontekstu družbe, biologije in socioloških teorij : magistrsko deloTadej Bogovič, 2023, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv serijskih morilcev na družbo. Najprej smo predstavili osnovne pojme, ki so ključni za nadaljnje razumevanje obravnavane tematike, in se seznanili z različnimi vrstami serijskih morilcev. Nato smo se osredotočili na tiste dejavnike, ki pripomorejo k temu, da se posamezniki sploh razvijejo v serijske morilce. Izkazalo se je, da ni zgolj en dejavnik tisti, ki odločilno vpliva na razvoj serijskih morilcev, ampak gre za kombinacijo različnih dejavnikov, ki se lahko medsebojno povezujejo in vsi na neki način pripomorejo k izoblikovanju serijskih morilcev. Predstavili smo okolje, v katerem serijski morilci delujejo, in kakšne so značilnosti tega okolja. Nanizali smo tudi primere serijskih morilcev iz različnih držav in mednje vključili tudi slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Nazadnje smo se še ustavili pri nazornem pregledu raznovrstnih teorij, ki se ukvarjajo s preučevanjem ter raziskovanjem na področju serijskih morilcev in kriminalitete. Opisali smo biološke teorije, sociološke teorije, psihološke teorije in teorijo racionalne izbire in spoznali, da se teorije poslužujejo različnih načinov za preučevanje serijskih morilcev. Najbolj optimalno bi bilo, če bi lahko iz vsake teorije uporabili samo njene učinkovite načine preučevanja. Na podlagi kritik pa bi omenjene teorije še dodatno izboljšali.
Keywords: serijski morilec, umor, kriminaliteta, deviantnost
Published in DKUM: 31.05.2023; Views: 548; Downloads: 78
Full text (1,09 MB) |
7. Zakaj ekonomska demokracija ni bolj razširjena? Pregled njenih potencialov in težav : pregled njenih potencialov in težavHelena Hrženjak, 2022, master's thesis Abstract: Ekonomska demokracija se pogosto omenja kot rešitev za težave s kapitalizmom, saj naj bi združevala prednosti kapitalizma s prednostmi socializma, deluje pa lahko znotraj kapitalistične ekonomske ureditve. Kljub napovedim ekonomska demokracija še vedno ni prevladujoč način vodenja podjetij. Iz tega sledijo vprašanja, zakaj je to tako, kakšni so njeni potenciali in ali ima tudi kakšne težave. Ugotavljamo, da ne moremo trditi, da je ekonomska demokracija neuspešna; ovržemo tudi mnenja, da je ekonomska demokracija nekompatibilna z individualističnimi družbami. Raziskave potrjujejo možnost, da trenutni konvencionalni lastniki ne želijo delavskega lastništva in upravljanja. Kljub temu pa ima glavno vlogo pri nerazširjenosti država, katere politike so prilagojene konvencionalnim kapitalističnim podjetjem. Potenciali ekonomske demokracije na področjih okoljevarstva, delavskih pravic v Združenih državah Amerike in v postsocialističnih državah kažejo na veliko odvisnost od vizije podjetja ter družbenega razumevanja ekonomske demokracije. Pomembno vlogo države, konvencionalnih lastnikov in razumevanja ekonomske demokracije potrjuje tudi študija primera podjetja ITAS Prvomajska d. d. V praksi se pri uspešnem poslovanju kaže še pomembna vloga direktorja in nadzora s strani delavcev. Opažamo tudi težave z ekonomsko demokracijo, ki izhajajo iz neracionalnosti in neinformiranosti delavcev, kar ima lahko negativne posledice na poslovanje podjetja. Prav tako je potrebno upoštevati možnost, da nekaterim posameznikom bolj ustreza delo v konvencionalnih kapitalističnih podjetjih.
Keywords: ekonomska demokracija, zadruge, delavsko delničarstvo, delavska participacija, kapitalizem
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 587; Downloads: 76
Full text (892,52 KB) |
8. Climate change mitigation as a large-scale collective action problem : master's thesisEma Ivanuša, 2022, master's thesis Abstract: Climate change is the biggest challenge of our time. Its consequences include global warming, frequent and more destructive natural disasters, ocean acidification, rising sea levels, destruction of ecosystems and the loss of biodiversity. Besides the environmental degradation, climate change will have negative effects on the global economy and the health and living conditions of communities all over the world. Urgent action is needed to mitigate climate change, however, all the responses and mitigative efforts have been so far unsuccessful in reducing emissions of greenhouse gases, the main anthropogenic driver of climate change. This master thesis aims to uncover and understand some of the reasons behind the individual inaction regarding this issue. It hypothesizes that this is due to the collective action problem structure of climate change mitigation. To test this hypothesis, it is shown climate change has all characteristics of a large-scale collective action problem: large number of involved actors, spatial and temporal distance, and high levels of complexity. These give rise to the stressors that impede factors that influence individual cooperative behaviour, such as anonymity, lack of accountability, risk and uncertainty, cognitive limitations, and emotional detachment. Further interdisciplinary research is needed to better understand (and hopefully solve) the conflict between individual short-term and collective long-term interests in the collective problem of climate change mitigation.
Keywords: climate change, climate change mitigation, collective action, individual action, collective action problem
Published in DKUM: 07.04.2022; Views: 1039; Downloads: 76
Full text (2,41 MB) |
9. Zgodovinsko-sociološka analiza tržnega socializma v Jugoslaviji, 1965–1972Timotej Fafulić, 2021, master's thesis Abstract: Po drugi svetovni vojni je oblast v Jugoslaviji prevzela komunistična partija, ki se je takoj lotila obnove porušene države. Ambiciozne gospodarske načrte ji je že leta 1948 prekrižala izključitev iz Informbiroja, kar jo je prislilo v iskanje pomoči na Zahodu. Ob sprejetju nove socialistične smeri – samoupravljanja so v 50. letih beležili dobre gospodarske rezultate. Toda kriza v začetku šestdesetih je jugoslovansko vodstvo prisilila v iskanje novih rešitev. Rezultat je bila t. i. tržna reforma, ki je bila sprejeta leta 1965 in je vodila v jugoslovansko gospodarsko odpiranje na Zahod, ki pa ni prineslo želenih rezultatov. Gospodarski položaj se je dodatno poslabšal, državo pa so pretresala vedno večja politična in mednacionalna nesoglasja. S pomočjo preučevanja, analize in interpretacije različnih virov ter najbolj relevantne znanstvene literature je predstavljena tedanja politična ekonomija, ideologija in glavno družbeno dogajanje, ki je botrovalo neuspehu reforme. Magistrsko delo obravnava tudi antagonistično razmerje med politično avantgardo (Zvezo komunistov Jugoslavije) in delavstvom, rast brezposelnosti in pojav delavskih stavk ter večanje razlik med republikami. Glavni cilj naloge je bila zgodovinsko-sociološka analiza razlogov in posledic tržne reforme v Jugoslaviji, tako na političnem, ekonomskem kot družbenem področju.
Keywords: tržni socializem, delavsko samoupravljanje, tržna reforma 1965, liberalizem, nacionalizem.
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 1180; Downloads: 150
Full text (1012,93 KB) |
10. Aktivisti za moške pravice in feministi: sovražniki ali potencialni zavezniki?Sandi Anžel, 2019, master's thesis Abstract: Aktivizem za moške pravice ima bogato in zanimivo zgodovino. Začel se je sočasno s feminizmom, a zaradi ideoloških nestrinjanj sta se nato gibanji razšli. V naši nalogi smo pri gibanjih ugotovili dve pomembni razliki. Prva se kaže v dojemanju patriarhata. Aktivisti za moške pravice trdijo, da so moški podvrženi trpljenju zaradi feminizirane družbe, kjer imajo večino moči ženske, medtem ko feministi trdijo, da še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki posameznike socializira v tradicionalne spolne vloge. Druga se kaže v dojemanju nastanka neenakosti na podlagi spola. Aktivisti za moške pravice trdijo, da te neenakosti nastanejo zaradi avtonomnih in individualnih odločitev posameznikov in ne zaradi strukturnega zatiranja na podlagi spola, kot to trdijo feministi. Našli pa smo tudi nekaj podobnosti. Prva izhaja iz začetka gibanja, ko so aktivisti za moške pravice skupaj s feministi trdili, da patriarhat in tradicionalne spolne vloge škodijo tako ženskam kot moškim. Druga podobnost pa je v postfeministični teoriji, ki se v veliko točkah sklada z nekaterimi prepričanji aktivistov za moške pravice. Odkrili smo tudi potencial za zavezništvo, in sicer v postfeministični teoriji in v skupnem delovanju zmernih predstavnikov obeh strani, kar bi se lahko v prihodnosti manifestiralo v skupnem gibanju za tranzicijo spolov oz. spolnih vlog.
Keywords: feminizem, aktivizem za moške pravice, spolne vloge, patriarhat, neenakost
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 2158; Downloads: 359
Full text (1,22 MB) |
