1. Priprava in karakterizacija ekstraktov Plahtice (Alchemilla vulgaris) za kozmetične aplikacijeTeja Kuzmanović, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali možnost uporabe plahtice (Alchemilla vulgaris) kot naravne sestavine v kozmetičnih formulacijah. Osredotočili smo se na preučevanje antioksidativnih in protimikrobnih lastnosti ekstraktov plahtice, pridobljenih z različnimi ekstrakcijskimi metodami in topili, ter ocenili njihovo stabilnost. Izvedli smo ekstrakcije z uporabo Soxhletove metode, hladne maceracije in ultrazvočne ekstrakcije, pri čemer smo kot topila uporabili etanol, metanol, etil acetat in vodo. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo določili z DPPH in ABTS spektrofotometričnima metodama, medtem ko smo protimikrobno učinkovitost preverjali z difuzijsko metodo z diski. Stabilnost ekstraktov smo dodatno ocenili z uporabo kolorimetričnih analiz in DPPH metode, pri čemer smo vzorce hranili pod različnimi pogoji in v različnih časovnih obdobjih.
Rezultati so pokazali, da je ekstrakt, pridobljen s Soxhletovo ekstrakcijo z metanolom kot topilom, dosegel najvišji izkoristek. Najvišjo antioksidativno učinkovitost je dosegel ekstrakt, pridobljen s hladno maceracijo, prav tako z metanolom kot topilom, kar se je izkazalo v vrednosti z 92,08 % inhibicije pri DPPH analizi. Metanol se je izkazal kot izjemno učinkovito topilo za ekstrakcijo fenolnih spojin in flavonoidov, ki so ključni za antioksidativno delovanje ekstrakta. Ultrazvočna ekstrakcija z vodo je prav tako pokazala visoko antioksidativno učinkovitost z vrednostjo 91,26 % inhibicije pri DPPH analizi, kar je mogoče pripisati kavitaciji, ki povečuje sproščanje antioksidantov. Nasprotno so ekstrakti, pridobljeni z etil acetatom, izkazali najnižjo antioksidativno aktivnost. Med vsemi preučenimi ekstrakti se je vodni ekstrakt, pridobljen z ultrazvočno ekstrakcijo, izkazal kot eden najbolj stabilnih in z visoko antioksidativno učinkovitostjo, zaradi česar je še posebej primeren za nadaljnjo uporabo v kozmetičnih izdelkih. Ta ekstrakt smo vključili v formulacijo kreme, saj omogoča varno in učinkovito uporabo v končnem kozmetičnem izdelku.
Ključne besede: plahtica, ekstrakcija, antioksidativnost, stabilnost, kozmetika
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 45; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. Načini poučevanja pacientov o pravilnem rokovanju z odpadnimi zdraviliPetra Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravila kljub svoji pomembnosti predstavljajo globalne izzive pri odstranjevanju. Nastajajoč okolijski problem je prisotnost farmacevtskih izdelkov v okolju, ki je povezana s povečano proizvodnjo in porabo zdravil. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako bi lahko zdravstveni delavci prispevali k poučevanju pacientov o rokovanju z odpadnimi zdravili.
Metode: Naredili smo pregled, analizo, sintezo strokovne in znanstvene literature. Pri tem smo uporabili podatkovne baze CINAHL Ultimate, ScienceDirect in PubMed. Z diagramom PRISMA smo predstavili pregled literature. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli, jih razvrstili v hierarhijo dokazov in naredili vsebinsko analizo.
Rezultati: Identificirali smo 1398 raziskav. V končno analizo smo vključili 7 člankov. Raziskave so pokazale, da v veliki večini držav manjka izobraževanje pacientov o načinih rokovanja z odpadnimi zdravili. Ugotovili smo, da bi pacienti v veliki večini postopali pravilno, če bi jim bile podane informacije o pravilnem rokovanju.
Razprava in zaključek: Raziskave nakazujejo, da kljub jasnim smernicam, kako ravnati z odpadnimi zdravili, prihaja do velikih odstopanj po večini držav. Premajhen je poudarek na izobraževanje pacientov o poučevanju negativnih posledic narobe oddanih ali zavrženih odpadnih zdravil. Zato v večini raziskav prihajajo do skupnega mnenja, da bi bilo treba smernice poenotiti. Pri tem bi velik delež o izobraževanju prevzeli zdravstveni delavci, ki bi pacientom razložili možnosti pravilnega odlaganja neuporabljenih ali pretečenih odpadnih zdravil.
Ključne besede: poučevanje, pravilno rokovanje, odpadna zdravila
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 4
Celotno besedilo (828,40 KB) |
3. Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in zdravstveno varstvo: percepcija zdravstvenih delavcev v SlovenijiNika Poderžan, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Podnebne spremembe predstavljajo velik globalni izziv in zavedanje zdravstvenih delavcev o njihovih vplivih je ključnega pomena za zaščito zdravja. V zaključnem delu smo raziskovali percepcije zdravstvenih delavcev v Sloveniji o podnebnih spremembah, o njihovem vplivu na zdravje in o naslavljanju teh vplivov.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z metodo anketiranja, ki je potekala v petih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi.
Rezultati: Zdravstveni delavci se zavedajo podnebnih sprememb in zaznavajo vplive le-teh na zdravje v njihovem okolju. Velik delež ni opredeljen o vlogi zdravstvene ustanove in se, kljub prepoznani potencialni vlogi zdravstvenih delavcev, ne strinja, da lahko prispeva k naslavljanju teh vplivov. Obstaja nekaj pomembnih razlik v percepciji zdravstvenih delavcev z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi, največ glede na stopnjo izobrazbe in glede na vodstvene odgovornosti.
Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci se zavedajo in so zaskrbljeni glede negativnih vplivov podnebnih sprememb, kar bi lahko odprlo prostor za pogovore v njihovi zdravstveni ustanovi in s pacienti. Potrebno je povečati vključenost zdravstvenih delavcev z dodatnim informiranjem ter usposabljanjem, da bodo pripravljeni pomagati pri soočanju z izzivi za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Ključne besede: podnebne spremembe, percepcija, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,79 MB) |
4. Hygiene of medical devices and minimum inhibitory concentrations for alcohol-based and QAC disinfectants among isolates from physical therapy departmentsUrška Rozman, Darja Duh, Mojca Cimerman, Sonja Šostar-Turk, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Disinfectants are used intensively to control and prevent healthcare-associated infections. With continuous use and exposure to disinfectants, bacteria may develop reduced susceptibility. The study aimed to check the hygiene of devices in the physiotherapy department. For isolated bacterial strains, we aimed to determine the minimum inhibitory concentration of five different disinfectant wipe products currently in use. Microbiological environmental sampling in four various institutions in four different cities from two counties was performed, followed by CFU calculation and identification using matrix-assisted laser desorption and ionization with time-of-flight analyzer mass spectrometry (MALDI-TOF). The sampling was performed on three different occasions: before patient use, after patient use, and after disinfection. The susceptibility of isolates to three different alcohol-based and three different quaternary ammonium compounds (QAC) disinfectant wipes was examined by determining the minimal inhibitory concentrations (MIC). We identified 27 different bacterial species from 11 different genera. Gram-positive bacteria predominated. The most abundant genera were Staphylococcus, Micrococcus, and Bacillus. The average MIC values of alcohol-based disinfectants range between 66.61 and 148.82 g/L, and those of QAC-based disinfectants range between 2.4 and 3.5 mg/L. Distinctive strains with four-fold increases in MIC values, compared to average values, were identified. The widespread use of disinfectants can induce a reduction in the susceptibility of bacteria against disinfectants and affect the increase in the proportion of antibiotic-resistant bacteria. Therefore, it is urgent to define clear criteria for defining a microorganism as resistant to disinfectants by setting epidemiological cut-off (ECOFF) values and standardizing protocols for testing the resistance of microorganisms against disinfectants.
Ključne besede: surfaces hygiene, disinfectants, MIC, healthcare institution
Objavljeno v DKUM: 03.07.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Okoljska ozaveščenost zaposlenih v anesteziologijiJasmina Vogrin Zagoršek, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstvo s svojim delom vpliva na okolje, saj samo operacijske dvorane proizvedejo 30–70 % vse odpadne embalaže. Zaposleni lahko embalažo tudi neprimerno ločujejo, zato bi se morali osredotočiti na pobude za okoljsko trajnost. Namen raziskave je bil ugotoviti percepcijo zdravstvenega kadra o okoljski trajnosti v anesteziologiji.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli po Tordjman, et al. (2022). K raziskavi smo povabili vse zaposlene v anesteziologiji, v vzorec je bilo vključenih 51 zdravstvenih delavcev iz področja anesteziologije v eni klinični instituciji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programskega paketa Microsoft Office Excel ter opisne statistike.
Rezultati: Pri raziskavi je sodelovalo 21 diplomiranih medicinskih sester, 6 magistric zdravstvene nege, 6 specializantov anesteziologije in 18 specialistov anesteziologije. Raziskava je pokazala, da zaposleni v domačem in službenem okolju ločujejo odpadke ter se zavedajo svojega vpliva na okolje s pravilnim ravnanjem z odpadki.
Razprava in zaključek: Zaposleni v anesteziologiji imajo veliko vlogo pri okoljski trajnosti, saj s svojim ravnanjem manj onesnažujejo okolje, s premišljeno porabo zdravil in materiala pa lahko zmanjšajo stroške zdravstvenim ustanovam in hkrati skrbijo za okolje. Priporočeno je, da se izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje z izobraževanji na regijski, državni in svetovni ravni, saj bodo le tako okolje dobro čuvali za naše zanamce.
Ključne besede: zdravstveni delavci, okoljska, trajnost, anesteziologija
Objavljeno v DKUM: 03.07.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,10 MB) |
6. Vpliv povišanih vrednosti PM10 delcev v zraku na obravnavo pacientov v urgentnem centruMaja Kramberger, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kakovost zraka je ključnega pomena za zdravje ljudi povsod po svetu. Obremenitve onesnaženosti zraka vplivajo tudi na poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem v okoljih, kjer je vpliv industrializacije vse višji in se vozni park vedno veča. Namen zaključnega dela je raziskati povezave med onesnaženostjo zraka z delci PM10 in povečanim obiskom bolnikov v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji ter s tem ugotoviti vpliv na zdravje posameznikov.
Metode: Pri pripravi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, kjer smo pri teoretičnem delu uporabili opisno metodo dela. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji, kjer smo zbrali podatke tudi o vrednostih delcev PM10 iz štirih okoliških merilnih mest. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali z uporabo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Med pregledom in analizo podatkov nismo v nobeni izmed postavljenih hipotez opazili statistično pomembne razlike, ki bi dokazovala vpliv delcev PM10 na zdravje ljudi. Opažamo trend ob povišanih delcih PM10 povprečno več bolnikov na dan in več hospitalizacij, več smrti in več bolnikov z astmo. Ugotovili smo, da je bila povprečna vrednost delcev PM10 v letu 2020 in 2021 19,03 µg/m3.
Razprava in zaključek: Signifikantnih razlik nismo ugotavljali. Ugotavljali nismo tudi večje obremenjenosti in izpostavljenosti prašnim delcem. Na opazovanem območju in času ugotavljamo 58 dni povišanih vrednosti PM10 z vključenim dvodnevnim zamikom. Minimalna dosežena vrednost PM10 je znašala 3,6 µg/m3, maksimalna pa 140,8 µg/m3.
Ključne besede: PM10 delci, onesnaževanje zraka, vpliv na zdravje, urgentni center, povečanje hospitalizacij
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. Vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikomKonrad Kranjec, 2024, magistrsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Pandemija covid-19 je vplivala na celotni zdravstveni sistem s potrebo po spremembi organizacije dela. Poslabšala je razmere v bolnišnicah z vidika pojava bolnišničnih okužb, kolonizacij in njihovega prenosa. Pri sočasni okužbi z virusom SARS-CoV2 se je zaradi sekundarne bakterijske okužbe uvajala antibiotična terapija.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Preučevali smo vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij z VOB. Za vzorec empiričnega dela raziskave smo uporabili bolnišnico v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo spremljali pred in med pandemijo covid-19 ter jih statistično obdelali z uporabo Mann-Whitney U Testa in Spearmanovega korelacijskega testa.
Rezultati: V času pandemije covid-19 se je povečala poraba antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij, vendar razlika ni statistično pomembna. Poraba antibiotikov v letu 2018 je znašala 49,400 DDD/100 BOD, leta 2019 je 47,965 DDD/100 BOD, leta 2020 je 51,020 DDD/100 BOD in leta 2021 je poraba na letni ravni znašala 54,705 DDD/100 BOD. Povečala se je pojavnost ESBL, VRE, CRE, CPE, CRAb in premo sorazmerno zmanjšala pojavnost MRSA in CRPs in CP.
Zaključek: Pomankanje rezervnih skupin antibiotikov in vse večji porast bolnišničnih okužb postaja vedno večji izziv.
Ključne besede: covid-19, antibiotiki, odpornost, bolnišnične okužbe, izolacijski ukrepi
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 517; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,25 MB) |
8. Pilotni prodajni avtomati z živili v bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialno varstvenem zavodu : magistrsko deloAnja Kac, 2023, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati z živili so v zadnjih letih vse bolj pod drobnogledom, saj je njihova ponudba največkrat sestavljena iz izdelkov, ki imajo visoko energijsko vrednost, visoko vrednost maščob, sladkorjev in soli. Zdravstveni in socialnovarstveni zavodi bi morali predstavljati zgled pri ponudbi zdravih živil v prodajnih avtomatih, saj veljajo kot vodilne institucije za promocijo zdravega prehranjevanja. V magistrskem delu smo preverjali kupne navade potrošnikov s spremljanjem prodaje na prodajnih avtomatih s standardno ponudbo in na prodajnih avtomatih z bolj zdravo ponudbo živil. Kupne navade smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvajali v izbrani bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialnovarstvenem zavodu v štajerski regiji, v letu 2021 in 2022. V raziskavi smo ugotovili, da dosedanji pregled standardne ponudbe prodajnih avtomatov prikazuje dejstvo, da so le-ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo. Zdrave izbire so le redko na voljo. Rezultati statistične analize potrjujejo, da ponudba v prodajnih avtomatih vpliva na izbiro potrošnikov, saj bi se kupci zaradi bolj zdrave ponudbe živil statistično značilno večkrat odločili za nakup na prodajnem avtomatu. Raziskava prav tako potrjuje, da so potrošniki mnenja, da je prodajni avtomat z bolj zdravo ponudbo živil primernejši za nameščanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Mednarodne aktivnosti za uveljavljanje takega tipa živil v prodajnih avtomatih dajejo spodbudne rezultate. Z različnimi ukrepi, kot je informiranje o pomenu zdrave prehrane ter postopno povečevanje ponudbe bolj zdravih živil v prodajnih avtomatih, bomo sčasoma oblikovali okolje, v katerem bo zdrava in uravnotežena izbira preprosta.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, bolnišnice, zdravstveni domovi, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 529; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,94 MB) |
9. Vpliv industrijskega onesnaževanja zraka na zdravje ljudiVerena Gračner, 2023, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Industrijski razvoj ima štiri glavne vire onesnaževanja zraka. V povezavi z industrijo govorimo o mobilnih virih, pri katerih zgorevajo fosilna goriva, in o stacionarnih virih, kamor sodijo rafinerije, elektrarne in emisijski produkti tovarn. Vse to povzroča izredne razmere v javnem zdravju, predvsem za ogrožene skupine (otroke in starejše ljudi), saj vpliva na nastanek ali poslabšanje bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, predvsem pa je onesnažen zrak vzrok za 10 % vseh smrti.
Metoda: V zaključnem delu smo uporabili opisno in komparativno metodo dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov, kot so: ScienceDirect, PubMed, SAGE Journals. Pri iskanju literature smo uporabili vključitvene kriterije: celotna besedila, jezik članka (angleščina, hrvaščina, srbščina, slovenščina), leto objave članka, raziskovalni članki, pregledni članki, posamezne kvantitativne ali kvalitativne raziskave. Uporabili smo tudi knjižna poglavja, praktična poročila, informacije s konferenc, poročila stalne prakse. Analiza literature je bila opravljena po metodologiji PRISMA.
Rezultati: Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da industrijsko onesnaževanje in življenje v bližini naftnih rafinerij škodljivo vplivata na zdravje (težave z dihanjem, splav, rak, kožne bolezni) in bistveno povečata umrljivost. V določenih situacijah so bile koncentracije onesnaževal na minimalni ravni, pa to vendar vseeno predstavlja težavo za zdravje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti zračnim onesnaževalom.
Razprava: Prašni delci, plin in dim v ozračju presegajo ravni kakovostnega zraka (predvsem pozimi, ko se industrijskim in cestnim virom pridružijo še onesnaževala iz kurišč). Skoraj 9 od 10 ljudi, ki živijo v urbanih območjih po vsem svetu, je prizadetih zaradi onesnaženosti zraka. Danes se je nemogoče izogniti onesnaženosti zraka, saj ga kot posledice industrije ni mogoče popolnoma odpraviti, vendar ga lahko s strogimi ukrepi, s skupnimi močmi ali individualnim pristopom zmanjšamo.
Ključne besede: industrijsko onesnaževanje, zrak, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 37
Celotno besedilo (818,93 KB) |
10. Ozaveščenost osnovnošolskih učiteljev o alergenih v šolski prehrani : magistrsko deloSilvija Lang, 2023, magistrsko delo Opis: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Ključne besede: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,32 MB) |
