| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 503
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obremenjenost površin in pripomočkov v zdravstvenih ustanovah z virusom sars-cov-2
Benjamin Habinc, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Bolezen COVID-19, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2 predstavlja nevarnost za posameznike vseh starostnih skupin in je javnozdravstven problem 21. stoletja. Virus SARS-CoV-2 se lahko prenaša neposredno preko okuženih respiratornih kapljic ali posredno preko okuženih medijev, kot so okužene površine in predmeti. Namen sistematičnega pregleda literature je predstaviti katere površine in pripomočki so najbolj kontaminirani z virusom SARS-CoV-2. Metode: Sistematični pregled literature je bil izveden po smernicah PRISMA v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in SAGE. V pregled so bili vključeni članki v angleškem in slovenskem jeziku, objavljeni do marca 2022. Vsebinska analiza je bila narejena za pridobitev in prikaz glavnih ugotovitev sistematičnega pregleda literature. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 1840 virov, v končno analizo je bilo vključenih 20 zadetkov, ki temeljijo na kvantitativni metodologiji. Pri pregledu rezultatov smo ugotovili, da le v treh identificiranih raziskavah niso zaznali prisotnosti virusa SARS-CoV-2 na površinah in pripomočkih v zdravstvenih ustanovah. Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na kljukah vrat, pipah, delovnih telefonih in tipkovnicah, bolnišničnih posteljah in klicnih napravah. Diskusija in zaključek: Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na površinah in pripomočkih, ki so v neposredni bližini pacientov in ki se jih dotika veliko število posameznikov v bolnišnicah, ter tako predstavljajo možnost za nadaljnje širjenje okužbe. Poudarek na higieni rok in doslednem razkuževanju površin je izrednega pomena pri zaustavitvi nadaljnjega prenosa virusa SARS-CoV-2. Prav tako morajo zdravstveni delavci pridobiti znanje na katere površine v zdravstvenih ustanovah morajo biti pozorni v okviru zmanjševanja možnosti prenosa okužbe.
Ključne besede: SARS-CoV-2, zdravstvene ustanove, površine, predmeti, pripomočki, kontaminacija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (759,66 KB)

2.
Ocena ekonomike zasaditve protiveternega pasu z lesko in vpliv na poslovanje kmetije z uporabo Farm Managerja : magistrsko delo
Alen Bolkovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kmetijstvo je dejavnost, ki se v večji meri odvija na prostem in je zelo odvisna od podnebnih dejavnikov. Eden izmed njih je veter, ki ima velik vpliv na rastlinsko proizvodnjo. Ob velikih hitrostih vetra je lahko v kmetijstvu veliko škode na infrastrukturi, kmetijskih površinah in pridelkih. Velik problem v kmetijstvu je tudi erozija prsti, saj se na ta način uničujejo zemljišča, primerna za kmetijsko obdelavo. Z ustreznimi ukrepi, kot je vzpostavitev protivetrnih pasov, lahko škodo, nastalo zaradi močnih vetrov, zmanjšamo ali preprečimo. V magistrskem delu so razviti trije različni scenariji vzpostavitve protivetrnih pasov, ki lahko ob pravilnem upravljanju preprečijo omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja je razvit tehnološko simulacijski model, katerega rezultat je ocena ekonomike vzpostavitve in pridelave na območju protivetrnih pasov. Za scenarij št. 3, ki je bil ocenjen kot najprimernejši, je izvedena finančna analiza ocene investicije, v kateri smo ocenili parameter neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 30 let, kri pri 5,5 % obrestni meri znaša 273,73 €. Ocenili smo tudi interno stopnjo donosnosti (ISD), ki znaša 5,6 %, NSV takrat znaša 40,82 €. Na osnovi ocenjene višine investicije vzpostavitve protivetrnega pasu, ki znaša 21.838,28 €, ter ocenjenega parametra NSV smo ugotovili, da je investicija vzpostavitve protivetrnega pasu smiselna, saj se povrne v 13. letu. Na primeru kmetije smo za scenarij št. 3, s pomočjo programa Farm Manager, analizirali poslovanje kmetije. Celostno raziskavo smo podkrepili še s SWOT analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti vzpostavitve protivetrnih pasov.
Ključne besede: ekonomika, poslovanje kmetije, protivetrni pas, leska, Farm Manager
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 130; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
Uporabniško prijazni spletni pajek z uporabo ogrodja Puppeteer : diplomsko delo
Rok Rozman, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na implementacijo spletnega pajka, ki pregleda dani spletni naslov ter ostale povezane spletne strani. Predlagan spletni pajek je uporabniško prijazen in preprost za uporabo. Za implementacijo smo uporabili tehnologiji Node.js in Puppeteer. Opravili smo tudi testiranje, pri katerem smo testirali tri različno zahtevne spletne strani in primerjali časovno zahtevnost pregleda, pri čemer so zahtevnejše strani potrebovale več časa.
Ključne besede: spletni pajek, iskanje, Puppeteer, Node.js, spletni vmesnik.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 94; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (889,12 KB)

4.
Nakupno vedenje potrošnikov vina v povezavi z etnocentrizmom : doktorska disertacija
Vita Petek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Vinogradništvo je v Sloveniji pomemben del slovenskega gospodarstva, slovenske kulture in tradicije. Pridelek je vino, ki ga vinarji »donegujejo« v kleti, ustekleničijo, opremijo z vinsko etiketo in prodajajo na različnih lokacijah. V doktorski disertaciji smo z raziskavo prišli do rezultatov, ki kažejo dva vidika, kupca in vinarja, ko govorimo o vinski steklenici in njeni etiketi. Skozi intervjuje z vinarji smo ugotovili njihov pogled in ozadje postopka izdelave vinske etikete in skozi anketni vprašalnik vidik kupcev in njihove vzorce vedenja, ko pride do nakupa vina. Vse to smo analizirali skozi prizmo étnocentrizma, ki kaže, kako zavedni in »ponosni« so na svoje domače pridelke in izdelke. Na koncu smo z metodo analize vsebine analizirali vinske karte najboljših restavracij v Sloveniji. Rezultati analize kažejo, da je étnocentrizem pozitivno povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev pri nakupu vina ter, da motiv zabave ni povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev. Zunanjo podobo vinske steklenice sestavljajo oblika steklenice, barva steklenice, oblike in barve na etiketi ter zamašek. Ugotovili smo, da večina vinarjev zamašek, barve vinske etikete in stil steklenice izbere glede tipa vina, ki je v steklenici. Zavedajo se, da mora biti vinska etiketa takšna, da pritegne pozornost potrošnika, med najpomembnejšimi elementi pa so izpostavili blagovno znamko, vinorodni okoliš in sorto vina. Na koncu je bilo ugotovljeno še, da so vinske karte najboljših slovenskih restavracij dokaj étnocentrične, med njimi pa je daleč najbolj zastopana vinorodna dežela Primorska in vinarji te dežele.
Ključne besede: vino, vinska etiketa, nakupno vedenje, étnocentrizem, znamčenje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 138; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

5.
Načrtovanje sistema strojnega vida za kontrolo prenosa pretisnih omotov v podjetju Lek d.d.
Ivo Kuzma, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno načrtovanje sistema strojnega vida in načrtovanje sistema s senzorji za kontrolo prenosa pretisnih omotov. Cilj obeh sistemov je prepoznati napačno izbite pretisne omote in posledično olajšati in pohitriti delo operaterja na proizvodni liniji. Za sistem strojnega vida so predstavljeni trije različni algoritmi, primerjava algoritmov med seboj ter primerjava obeh načrtovanih sistemov. Na koncu so podane smernice za implementacijo posameznih sistemov v podjetje ter podani zaključni sklep raziskovanja.
Ključne besede: optimizacija proizvodnje, strojni vid, metode strojnega učenja, fotoelektrični senzor, načrtovanje, implementacija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 105; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

6.
Fiziološki in ekonomski vidiki izvedbe različne intenzivnosti zimske rezi pri češnji (prunus avium l.) : magistrsko delo
Nina Tojnko, 2022, magistrsko delo

Opis: Na UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bila v letih 2019 in 2020 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedena raziskava s ciljem definirati vpliv intenzivnosti zimske rezi na kvalitativne in kvantitativne lastnosti pridelka v letu izvedbe in v letu po izvedbi ukrepa ter ovrednotiti ekonomičnost pridelave, vezano na omenjen ukrep. Obravnavanja v poskusu so predstavljala močno, standardno in šibko rez ter kontrolo. Šibka rez je predstavljala t. i. osvetlitveno rez, standardna je ob osvetlitveni vključevala še pomlajevanje lesa v višjih delih krošnje in izrezovanje šibkega rodnega lesa, močna rez pa dodatno še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Drevesa v kontrolnem obravnavanju niso bila porezana. Ugotovljeno je bilo, da se je v obeh letih izvajanja poskusa pri sorti 'Kordia' in v letu izvedbe rezi pri sorti 'Regina', skupni pridelek manjšal z večanjem intenzivnosti zimske rezi, ob tem pa so se povečali delež tržnih plodov, premer in masa 100 plodov. V letu po izvedeni rezi se je sorta 'Regina' odzvala drugače. Vpliv intenzivnosti zimske rezi na parametre notranje kakovosti ni bil konsistenten; pri sorti 'Kordia' intenzivnost rezi ni imela neposrednega vpliva na notranjo kakovost pridelka medtem ko je večja intenzivnost zimske rezi pri sorti 'Regina' v letu izvedbe ukrepa povečala notranjo kakovost pridelka. Ugotovili smo, da lahko z izvedbo intenzivnejše zimske rezi in zaradi njenega pozitivnega vpliva na povečanje premera plodov, ki je osnova za doseganje višje prodajne cene pridelka, ob pričakovani pomladitvi dreves kompenziramo delni izpad pridelka v letu izvedbe ukrepa.
Ključne besede: češnja, rez, pridelek, kakovost, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 122; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo covid-19
Anja Vöröš Gaal, 2022, diplomsko delo

Opis: Nepravilno ravnanje z zdravstvenimi odpadki lahko negativno vpliva na paciente, zdravstvene delavce, okolje in na osebe, ki te odpadke odvažajo. Izvajalci zdravstvenega varstva v bolnišnicah so poklicnim okužbam še bolj izpostavljeni, zato je pomembno, da imajo ustrezno in pravilno znanje ter prakso. Namen zaključnega dela je raziskati ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo COVID-19.Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize, sinteze in kompilacije po smernicah PRISMA. Članke smo iskali s sestavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: CINAHL, Medline in PubMed. Članke, izbrane na podlagi iskalnega niza, smo nato kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes, jih analizirali ter rezultate sintetizirali. Rezultati raziskav so nam pokazali, da na znanje in ozaveščenost zdravstvenih delavcev s protokoli za obvladovanje okužb, s postopkom za ravnanje z odpadki, okuženimi z virusom SARS-CoV-19 in z razpoložljivimi sredstvi za obvladovanje okužb vpliva v največji meri spol, izobrazba ter delovne izkušnje. Najboljši način za odstranjevanje zdravstvenih odpadkov se je izkazalo sežiganje, vendar je treba upoštevati povečanje nevarnih emisij iz sežigalnic v okolje.Zdravstveni delavci niso vključeni le k zdravljenju bolnikov, temveč imajo veliko vlogo tudi pri ravnanju z odpadki. V večini raziskav se je izkazalo, da zdravstvene odpadke sežigajo. Vendar uporabijo tudi metodo reciklaže, avtoklaviranje, sterilizacijo, biološko predelavo ter pretvorbo v energijo.
Ključne besede: zdravstveni odpadki, ravnanje z zdravstvenimi odpadki, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1014,93 KB)

8.
Zmanjšana občutljivost bakterij izoliranih iz terapevtskih pripomočkov za večkratno uporabo proti razkužilom
Barbara Turković, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se je povečalo število okužb, povezanih z zdravstvom, katerih glavni vir so bolniki in površine ter različni pripomočki. Glede na problem odpornosti bakterij proti antibiotikom in potencialni odpornosti proti razkužilom je potrebnih več raziskav, s katerimi bi lahko izdelali ustrezne protokole za uporabo biocidnih proizvodov. Namen zaključnega dela je bil določiti, ali je prisotna zmanjšana občutljivost bakterij, izoliranih iz terapevtskih pripomočkov za večkratno uporabo proti razkužilom. Podatke smo pridobili s pomočjo eksperimenta, ki je potekal v laboratoriju. Z eksperimentom smo določili občutljivost bakterij na razkužila. Občutljivost je količinsko opredeljena z MIC, ki ga lahko definiramo kot najmanjšo koncentracijo razkužila, ki je potrebna za preprečevanje rasti kulture.Bakterije, ki smo jih analizirali, niso kazale na zvišano raven odpornosti oziroma zmanjšano občutljivost. Koncentracija, ki je zavirala rast bakterij, je znašala med 6,25 % in 12,5 %. Ker se razkužila, ki smo jih testirali, uporabljajo v koncentracijah, v katerih so, torej brez redčenja, sklepamo, da že nižje koncentracije zadostujejo za zaviranje in uničenje bakterij. Lahko sklepamo, da so pri Incidin Liquidu potrebne manjše doze učinkovine kot pri Sani Cloth. Neustrezno razkuženi pripomočki so zlahka vir okužbe. Potrebno je standardizirati protokole razkuževanja in redno spremljati odpornost bakterij na sredstva, ki se uporabljajo.
Ključne besede: občutljivost, razkužila, alkohol, MIC, bakterije
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 272; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 315; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

10.
Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacija
Maja Borlinič Gačnik, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 384; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici