1. Razvoj modela za oceno stroškov pridelave voluminozne krme na govedorejskih kmetijahTomaž Garmuš, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pridelava voluminozne krme je na govedorejskih kmetijah izjemno pomembna, saj služi kot osnova za praktično vsak obrok. Redkokdaj pa se vprašamo, koliko nas pridelava te krme dejansko stane in kateri stroški pri tem nastajajo. V diplomskem delu smo se ukvarjali ravno s to tematiko in sicer smo izračunavali in ocenjevali stroške pridelave voluminozne krme za travno silažo in seno iz dosuševalne naprave. Po ovrednotenju vseh stroškov, ki nastajajo pri pridelavi, smo dobili konkretne številke, na podlagi analiz domače voluminozne krme pa smo izračunali tudi krmni obrok in količino hranil iz domače in dokupljene krme. Cena kilograma travne silaže je 0,041 €, sena iz dosuševalne naprave 0,144 €, cena celotnega obroka dnevno za posamezno žival pa je 2,969 € po kravi. Skupno naj bi dnevno vsaka žival zaužila 37,4 kg krme, od tega 22,5 kg doma pridelane voluminozne krme. Domača voluminozna krma predstavlja 60 % celotnega obroka, dokupljena 40 %, medtem ko dokupljena krma predstavlja 56 % končne cene obroka, domača voluminozna pa 44 %.
Keywords: ocena stroškov, kalkulacija, voluminozna krma, pridelava
Published: 22.09.2021; Views: 30; Downloads: 9
 Full text (420,11 KB) |
2. Znanstveno-raziskovalni trendi na področju digitalne preobrazbeAlenka Baggia, 2021, proceedings Abstract: Digitalna preobrazba organizacij predstavlja ključni element uspeha v sodobnem poslovnem svetu. Pri tem pomembno vlogo igrajo vodstvo in zaposleni v organizaciji, ter njihovo poznavanje konceptov in tehnologij digitalne preobrazbe. V monografiji predstavljamo aktualne teme s področja digitalne preobrazbe, ki bodo organizacijam z nizkim digitalnim indeksom in ostalim udeležencem v procesu digitalne preobrazbe v pomoč pri lažjem prehodu v digitalno poslovanje. Med prebojnimi tehnologijami, ki jih zasledimo na področju digitalne preobrazbe so v znanstveni monografiji predstavljeni primeri večkriterijskih ekspertnih sistemov za podporo odločanja, opredeljena je vloga podatkov v sodobni organizaciji, obravnavano je področje interneta stvari in kiberfizičnih sistemov, predstavljeni so pristopi k transformaciji modela poslovnega procesa v tehnologijo veriženja blokov, ter podane smernice za učinkovito oblavdovanje kibernetskih tveganj v času pandemije. Poleg primerov uporabe sodobnih tehnologij je predstavljena tudi zasnova prilagodljivega modela strateškega upravljanja informatike.
Keywords: digitalna preobrazba, informacijski sistemi, raziskovalni trendi, organizacijske vede, poslovni sistemi
Published: 12.08.2021; Views: 98; Downloads: 19
Full text (10,82 MB)
This document has many files! More...
|
3. Večkriterijski model za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konjNina Filipič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj. Model smo proučeno prilagodili vsem pasmam, saj se te med seboj razlikujejo po načinu življenja, pričakovanjih, zahtevah in predvsem izkušnjah. Tradicionalne pasme so tiste pasme živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. V magistrskem delu so predstavljeni kasaški konj, ljutomerski kasač in haflinški konj. Avtohtone pasme so tiste pasme živali, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da so pasme po izvoru iz Republike Slovenije, torej da je bila Republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasem. Podrobneje smo predstavili pasme lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov pasme konj hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje tradicionalnih in avtohtonih pasem konj, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) zunanjost/temperament/šolanje, (ii) stroški/namenska uporabnost ter (iii) prilagodljivost okolju. Pasme konj smo glede na pridobljene rezultate razdelili v štiri skupine, in sicer: konji, ki imajo ˝neustrezno˝ oceno pasme, konji, ki imajo ˝manj ustrezno˝ oceno pasme, konji z ˝ustrezno˝ oceno pasme in konji, ki imajo lahko ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme. V prvo skupino, poimenovano ˝neustrezna˝ ocena pasme, nismo zabeležili nobenega primera konja. V drugo skupino, poimenovano ˝manj ustrezna˝ ocena pasme, spada največ primerkov iz naše raziskave, in sicer: kasaški konji, ljutomerski kasač, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. V tretjo skupino spada samo en primerek, in sicer pasma haflinški konj, z ˝ustrezno˝ oceno pasme. V četrto in hkrati tudi zadnjo skupino konjev z ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme pa prav tako nismo zabeležili nobenega primera konja.
Keywords: tradicionalne pasme, avtohtone pasme, večkriterijski model, metoda DEXi
Published: 16.04.2021; Views: 196; Downloads: 41
Full text (1,50 MB) |
4. Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji2021 Abstract: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Published: 09.03.2021; Views: 197; Downloads: 30
 Link to file |
5. Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.Boris Prevolšek, 2020, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Keywords: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Published: 06.11.2020; Views: 324; Downloads: 86
Full text (1,90 MB) |
6. Analiza perspektiv pridelave sladkorne peseMaja Škrinjar, 2020, master's thesis Abstract: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Keywords: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Published: 10.09.2020; Views: 252; Downloads: 140
Full text (2,04 MB) |
7. Testiranje pridelave sladkorne pese po sistemu »conviso« odporne na herbicida foramsulfuron in tienkarbazon-metilAna Košir, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v poljskem poskusu izvedli raziskavo novega sistema zatiranja plevelov Conviso® v posevku sladkorne pese. Primerjali smo standardne škropilne programe, ki temeljijo na snoveh desmedifan, fenmedifam, etofumesat, lenacil in fluazifip-p-butil s Conviso® sistemom (aplikacija snovi teinkarbazon-metil in foramsulfuron). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je zatiranje plevelov po sistemu Conviso® bolj učinkovito od uporabe običajno dostopnih herbicidov, ki temeljijo na snoveh fenmedifam, desmedifamn, etofumenst, lenacil in fluazifip-p-butil. Prav tako pa je pridelek korenov in sladkorja na hektar pri sistemu Conviso® značilno višji kot pri sistemu zatiranja plevelov v standardnem programu.
Keywords: sladkorna pesa, Conviso sistem, pleveli, formasulfuron, tienkarbazon-metil
Published: 02.09.2020; Views: 158; Downloads: 43
Full text (600,27 KB) |
8. Študija ekonomske upravičenosti investicije v nakup žitnega kombajnaBoštjan Lampe, 2019, master's thesis Abstract: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Keywords: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Published: 07.01.2020; Views: 519; Downloads: 63
Full text (1,71 MB) |
9. Aplikacija metod matematičnega programiranja kot orodja za podporo odločanju pri povečevanju samooskrbe z zelenjavoJožef Vinčec, 2019, doctoral dissertation Abstract: V Sloveniji je že dlje časa samooskrba s hrano pomembna tema, ki je na nizki ravni. Posebej nizko je ta stopnja vidna pri zelenjavi, zato smo se odločili pristopiti k analizi problematike. V raziskavi smo k problematiki pristopili »od spodaj navzgor« in sicer z namenom, da najdemo empirične rešitve, ki kmetovalcem omogočajo pogoje, s katerimi bi dvignili nizko samooskrbo. V ta namen smo razvili 5 matematičnih modelov, s katerimi se bo analizirala problematika samooskrbe. 1. model je namenjen analizi ekonomske upravičenosti v raziskavo vključenih kultur, kot tudi posameznih sort in hibridov. Rezultati le-tega predstavljajo vhodne podatke za naslednje faze razvoja modelov. Rezultati analize modela 1 kažejo ekonomsko upravičenost vseh analiziranih zelenjadnic. V 2. fazi smo razvili 2 modelni orodji. S prvim ocenjujemo potrebne količine zelenjadnic za zagotovitev oskrbe po zelenjavi za določen teden v letu, v naboru razpoložljivih kultur. Drugo modelno orodje 2. faze pa izmed razpoložljivih kultur in njihovih hibridov/sort oceni potrebne površine, s čimer zadovoljimo želene potrebe po oskrbi z zelenjavo. 3. faza je namenjena izboru ustrezne metode ciljnega programiranja, na podlagi katere bi lahko ocenili ustrezne sorte/hibride. Za oceno problema smo uporabili 3 metode ciljnega programiranja (tehtano ciljno programiranje, prioritetno ciljno programiranje in Čebiševo ciljno programiranje). Kot najustreznejše se je pokazalo tehtano ciljno programiranje, ki je doseglo nekoliko slabše rezultate v primerjavi s prioritetnim ciljnim programiranjem, ki pa je med izračunom doseglo večje število napak. Kot najslabše se je pokazalo Čebiševo ciljno programiranje. V fazi 4 je sledilo načrtovanje kolobarja znotraj posameznega koledarskega leta. S pomočjo razvitega orodja smo sestavili 538 letnih scenarijev, ki jih potem v fazi 5 združimo v 183 5-letnih kolobarjev. Rezultati kažejo, da na 874,66 ha obdelovalnih površin zagotavljamo popolno samooskrbo z zelenjavo za območje Pomurja od 1. maja do 13. novembra. V nadaljevanju raziskave na osnovi s. w. o. t. analize stanja trga na organizacijske strani pridelave in prodaje predlagamo ukrepe, ki stimulirajo pridelavo. Prva je uvedba indeksa izkoriščenosti njivskih površin kot ukrepa, s katerim bi lahko stimulirali pridelavo preko neposrednih plačil, ki so drugače razdeljena. Drugi ukrep predstavlja povezovanje pridelovalcev. Tretji ukrep je organiziranje skupnega prostora, kjer se srečata ponudba s strani pridelovalcev in povpraševanje s strani odkupa. Kot ključen ukrep pa je seveda ureditev cen.
Keywords: matematično programiranje, modelna orodja, proces odločanja, samooskrba, indeks izkoriščenosti, s. w. o. t., zelenjava, kolobar.
Published: 12.09.2019; Views: 765; Downloads: 89
Full text (7,13 MB) |
10. Analiza potrebnega obsega prireje čebel za ustvarjanje ene polnovredne delovne močiValerija Habot, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo zajema analizo potrebnega obsega reje čebel za doseganje delovnega mesta. Simulacijska modelna kalkulacija je razvita za pridelavo medu; pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu, pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu in matičnega mlečka, pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. Metode, ki so bile uporabljene, so: simulacijsko modeliranje, kalkulacija skupnih stroškov in kalkulacija pokritja. Modelna kalkulacija služi kot orodje za prikaz doseganja primerljive plače v Republiki Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je najboljša pridelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa pri pridelku 50 kg na panj, saj takrat dosežemo dohodek 22.976,47 EUR na leto pri 23 čebeljih družinah. Najmanj primerna pridelava pa je pri pridelku 20 kg na panj in prodaji veletrgovcu, saj pri tej pridelavi dosežemo dohodek 22.686,98 EUR na leto pri 470 čebeljih družinah.
Keywords: čebelarstv, delovno mesto, neposredna prodaja, grosistična prodaja, primerljiva plača
Published: 03.01.2019; Views: 476; Downloads: 43
Full text (1,32 MB) |
