1. Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacijaDouglas MacKinnon, 2022, doctoral dissertation Abstract: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Keywords: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Published in DKUM: 09.05.2022; Views: 61; Downloads: 18
 Full text (13,71 MB) |
2. Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacijaMaja Žibert, 2022, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Keywords: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 74; Downloads: 28
Full text (2,35 MB) |
3. Finančna analiza kmetijsko - gozdarskega sistema : magistrsko deloSmiljan Kos, 2022, master's thesis Abstract: Podnebne spremembe, degradacija tal in okolja, erozija rodovitne prsti, upad biodiverzitete, onesnaževanje voda in večanje svetovne populacije so problemi, s katerimi se soočamo v sedanjosti. Za nekaj naštetih problemov je eden glavnih krivcev prav (industrijsko) kmetijstvo, ki pa bo moralo doživeti močnejše spremembe, če bomo hoteli upoštevati cilje Agende 2030. V potrebi po primernih in konkretnih rešitvah za izvajanje okolju zelenih, a hkrati produktivnejših praks, smo se odločili, da v magistrski nalogi naredimo finančno analizo kmetijsko-gozdarskega (angl. agroforestry) sistema, in sicer drevoredov (angl. alley cropping), ki lahko ob pravilnem upravljanju ponudijo rešitve na omenjene probleme. Z metodo simulacijskega modeliranja smo naredili tehnološko ekonomsko simulacijski model, ki nam pove podatke o ekonomiki proizvodnje v drevoredih, ter kasneje še finančno analizo z dinamično metodo neto sedanje vrednosti (NSV) za obdobje 40 let. Obravnavana drevesna vrsta je oreh (Juglans regia L.) z gostoto sajenja 56 dreves/ha, med drevoredi (vrstami dreves) pa izvajamo poljedelsko operacijo s štiriletnim kolobarjem. NSV drevoredov oz. štiri scenarije drevoredov smo primerjali z NSV njive po 40 letih. Ugotovili smo, da je finančno in ekonomsko uporaba kmetijsko-gozdarskega sistema oz. drevoredov finančno primernejša oblika rabe tal kot monokulturna njiva. NSV drevoredov za tri od štirih scenarijev so bili boljši v primerjavi z NSV njive po 40 letih.
Keywords: kmetijsko-gozdarski sistem, drevoredi, finančna analiza, simulacija, ekonomika
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 164; Downloads: 22
Full text (2,97 MB) |
4. Razvoj tehnološko-ekonomskega modela za oceno investicije v hlev za rejo brojlerjev : diplomsko deloVeronika Kolar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je analiza reje piščancev (brojlerjev) za meso glede na tehnološko-ekonomske parametre, glede na finančno upravičenost investicije ter glede na povrnitev investicije v izgradnjo novega hleva v 30. letih. S pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo razvili kalkulacijo skupnih stroškov, ter ocenili investicijo glede na parametre neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa s štirimi različnimi diskontnimi stopnjami. Ugotovili smo, da znaša koeficient ekonomičnost 2,03 kar pomeni, da je reja brojlerjev ekonomsko upravičena. Investicija pa bi se nam pri 6,85 odstotni obrestni meri vrnila že v trinajstem letu, ko bi bila neto sedanja vrednost prvič pozitivna
Keywords: tehnološko-ekonomski simulacijski model, investicija, hlev, brojlerji
Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 254; Downloads: 51
Full text (1,36 MB) |
5. Večkriterijska analiza sort sladkorne peseSanja Krajnc, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno sort sladkorne pese. Model smo prilagodili lastnostim sort, saj se te med seboj razlikujejo po potencialu za pridelek sladkorja, pridelku korenov ter različnih tolerantnostih. V magistrskem delu so predstavljene sorte: SMART BELAMIA KWS, ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. Te KWS sorte imajo izboljšano pilirano seme, tretirano z insekticidi in fungicidi ter se po tem razlikujejo od »navadnih« sort sladkorne pese. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov lastnosti sort sladkorne pese hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEX-i za ocenjevanje sort sladkorne pese, v katerem smo določili glavne kriterije:
(i) pridelek (pridelek sladkorja/korenov), (ii) tolerantnost (Rhizomania, Cercospora, nematode), (iii) tolerantnost na sušo, (iiii) vsebnost alfa amino dušika (predelava) ter (iiiii) tolerantnost na herbicid z zaviralnim delovanjem na ALS sintetazo. Sorte sladkorne pese smo glede na pridobljene rezultate razdelili v tri skupine, in sicer: »manj primerna« sorta sladkorne pese, »primerna« sorta sladkorne pese ter »zelo primerna« sorta sladkorne pese. V prvi skupini, poimenovano »manj primerna« sorta sladkorne pese, nismo uvrstili nobene sorte. V drugo skupino, poimenovano »primerna« sorta sladkorne pese, spadajo tri sorte iz naše raziskave, in sicer: ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. V tretjo skupino spada samo sorta SMART BELAMIA KWS z oceno »zelo primerna« sorta sladkorne pese.
Keywords: ocenjevanje, večkriterijski model, metoda DEX, DEX-i, sladkorna pesa
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 194; Downloads: 37
Full text (1,79 MB) |
6. Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbeSimon Zdolšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne.
Keywords: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 208; Downloads: 19
Full text (3,65 MB) |
7. Razvoj modela za oceno stroškov pridelave voluminozne krme na govedorejskih kmetijahTomaž Garmuš, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pridelava voluminozne krme je na govedorejskih kmetijah izjemno pomembna, saj služi kot osnova za praktično vsak obrok. Redkokdaj pa se vprašamo, koliko nas pridelava te krme dejansko stane in kateri stroški pri tem nastajajo. V diplomskem delu smo se ukvarjali ravno s to tematiko in sicer smo izračunavali in ocenjevali stroške pridelave voluminozne krme za travno silažo in seno iz dosuševalne naprave. Po ovrednotenju vseh stroškov, ki nastajajo pri pridelavi, smo dobili konkretne številke, na podlagi analiz domače voluminozne krme pa smo izračunali tudi krmni obrok in količino hranil iz domače in dokupljene krme. Cena kilograma travne silaže je 0,041 €, sena iz dosuševalne naprave 0,144 €, cena celotnega obroka dnevno za posamezno žival pa je 2,969 € po kravi. Skupno naj bi dnevno vsaka žival zaužila 37,4 kg krme, od tega 22,5 kg doma pridelane voluminozne krme. Domača voluminozna krma predstavlja 60 % celotnega obroka, dokupljena 40 %, medtem ko dokupljena krma predstavlja 56 % končne cene obroka, domača voluminozna pa 44 %.
Keywords: ocena stroškov, kalkulacija, voluminozna krma, pridelava
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 203; Downloads: 31
Full text (420,11 KB) |
8. Znanstveno-raziskovalni trendi na področju digitalne preobrazbeAlenka Baggia, 2021, proceedings Abstract: Digitalna preobrazba organizacij predstavlja ključni element uspeha v sodobnem poslovnem svetu. Pri tem pomembno vlogo igrajo vodstvo in zaposleni v organizaciji, ter njihovo poznavanje konceptov in tehnologij digitalne preobrazbe. V monografiji predstavljamo aktualne teme s področja digitalne preobrazbe, ki bodo organizacijam z nizkim digitalnim indeksom in ostalim udeležencem v procesu digitalne preobrazbe v pomoč pri lažjem prehodu v digitalno poslovanje. Med prebojnimi tehnologijami, ki jih zasledimo na področju digitalne preobrazbe so v znanstveni monografiji predstavljeni primeri večkriterijskih ekspertnih sistemov za podporo odločanja, opredeljena je vloga podatkov v sodobni organizaciji, obravnavano je področje interneta stvari in kiberfizičnih sistemov, predstavljeni so pristopi k transformaciji modela poslovnega procesa v tehnologijo veriženja blokov, ter podane smernice za učinkovito oblavdovanje kibernetskih tveganj v času pandemije. Poleg primerov uporabe sodobnih tehnologij je predstavljena tudi zasnova prilagodljivega modela strateškega upravljanja informatike.
Keywords: digitalna preobrazba, informacijski sistemi, raziskovalni trendi, organizacijske vede, poslovni sistemi
Published in DKUM: 12.08.2021; Views: 365; Downloads: 88
Full text (10,82 MB)
This document has many files! More...
|
9. Večkriterijski model za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konjNina Filipič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj. Model smo proučeno prilagodili vsem pasmam, saj se te med seboj razlikujejo po načinu življenja, pričakovanjih, zahtevah in predvsem izkušnjah. Tradicionalne pasme so tiste pasme živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. V magistrskem delu so predstavljeni kasaški konj, ljutomerski kasač in haflinški konj. Avtohtone pasme so tiste pasme živali, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da so pasme po izvoru iz Republike Slovenije, torej da je bila Republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasem. Podrobneje smo predstavili pasme lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov pasme konj hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje tradicionalnih in avtohtonih pasem konj, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) zunanjost/temperament/šolanje, (ii) stroški/namenska uporabnost ter (iii) prilagodljivost okolju. Pasme konj smo glede na pridobljene rezultate razdelili v štiri skupine, in sicer: konji, ki imajo ˝neustrezno˝ oceno pasme, konji, ki imajo ˝manj ustrezno˝ oceno pasme, konji z ˝ustrezno˝ oceno pasme in konji, ki imajo lahko ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme. V prvo skupino, poimenovano ˝neustrezna˝ ocena pasme, nismo zabeležili nobenega primera konja. V drugo skupino, poimenovano ˝manj ustrezna˝ ocena pasme, spada največ primerkov iz naše raziskave, in sicer: kasaški konji, ljutomerski kasač, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. V tretjo skupino spada samo en primerek, in sicer pasma haflinški konj, z ˝ustrezno˝ oceno pasme. V četrto in hkrati tudi zadnjo skupino konjev z ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme pa prav tako nismo zabeležili nobenega primera konja.
Keywords: tradicionalne pasme, avtohtone pasme, večkriterijski model, metoda DEXi
Published in DKUM: 16.04.2021; Views: 393; Downloads: 59
Full text (1,50 MB) |
10. Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji : teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu ʹIzvorno slovenskoʹ2021 Abstract: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 408; Downloads: 51
 Link to file |
