| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 270
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Komunikacijske ovire pri pacientu na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapije
Marina Mernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ovire in zapleti na področju komunikacije v intenzivni terapiji pri pacientu na mehanski ventilaciji lahko povzročijo bolečino, strah in tesnobo. Vse to pa lahko dodatno poslabša pacientovo zdravstveno stanje ter podaljša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom raziskati ovire, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri komunikaciji s pacientom na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Medline. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo predstavili v diagramu PRIZMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize. Rezultati: Raziskave iz 15 relevantnih člankov kažejo, da je uspešnost komunikacije pri pacientu na mehanski ventilaciji zmanjšana zaradi številnih ovir, ki lahko nastanejo s strani medicinske sestre ali s strani pacienta. S prepoznavanjem in odpravljanjem komunikacijskih ovir lahko dosežemo učinkovitejšo komunikacijo, s tem pa omogočimo pacientu, da lahko izrazi svoje potrebe, želje in lažje sodeluje v procesu zdravljenja. Razprava in sklep: Komunikacijo pri pacientih na mehanski ventilaciji spremljajo številne komunikacijske ovire, ki jih je ob upoštevanju pacientovega zdravstvenega stanja in uporabi komunikacijskih pripomočkov možno zmanjšati. V bodoče bi bilo treba uvesti dodatna izobraževanja in dati večji poudarek sami komunikaciji s temi pacienti.
Ključne besede: komunikacija, ovira, mehansko ventiliran pacient, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (590,82 KB)

2.
Biološka aktivnost antioksidantov v konopljinih ekstraktih pri raku prostate
Marina Malić, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil poiskati povezavo med antioksidativnimi lastnostmi ekstraktov konoplje z različno vsebnostjo kanabinoidov in njihovim antikarcinogenim učinkom. Vzorce smo pripravili iz ekstrakta konoplje pridobljenega s soxhlet ekstrakcijo v metanolu, jih vse razen enega očistili in izolirali. Pridobili smo ekstrakte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov, kar smo spektrofotometrično potrdili z LC-MS/MS metodo in ugotovili, da je vsebnost kanabinoidov v posameznem ekstraktu odvisna od polarnosti uporabljenega topila, ter da se je več kanabinoidov raztopilo v manj polarnih topilih. Antioksidativne lastnosti ekstraktov smo preverili z DPPH, FRAP, CUPPRAC in ORAC metodo, s Folin-Ciocalteu-jevo metodo pa smo določili vsebnost fenolnih spojin, ki so znane po svoji antioksidativni aktivnosti. Dobljeni rezultati, se med metodami ne ujemajo, saj se te med seboj razlikujejo po uporabljenih radikalih oz. spojinah, ki reagirajo z antioksidanti, mehanizmu delovanja, pH pogojih in občutljivosti na topilo ter eksperimentalne pogoje, kar močno vpliva na njihovo stopnjo odzivnosti do določene vrste molekul. Z ORAC in CUPRAC metodo smo ugotovili, da ima neočiščen ekstrakt v primerjavi z očiščenim analogom signifikantno višjo vsebnost kanabinoidov, medtem ko se vsebnost dobljena z DPPH in FRAP metodo med ekstraktoma ni signifikantno razlikovala. Na koncu smo preverili vpliv treh ekstraktov na viabilnost dveh celičnih linij raka prostate (PC3 in DU145) in ugotovili, da učinkovitost ekstrakta ni odvisna od njegovih antioksidativnih lastnosti, temveč od vsebnosti kanabinoidov. Ekstrakti z višjimi vsebnostmi kanabinoidov so kljub temu, da so pokazali nižjo vsebnost antioksidantov, uspešneje znižali celično viabilnost raka prostate, kot ekstrakti z nižjimi vsebnostmi kanabinoidov.
Ključne besede: Kanabinoidi, testi antioksidativnosti, rak prostate, LC-MS metoda, MTT test
Objavljeno: 28.05.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

3.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Ključne besede: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1003,49 KB)

4.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Doživljanje izgube po možganski poškodbi
Ema Rojnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane.
Ključne besede: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (729,64 KB)

6.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 430; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
Vpliv uporabe probiotikov pri operacijah kolorektalnega raka: pregled literature
Marina Kotnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki »živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v zadostnem številu.« Zdrava črevesna mikrobiota je pri bolnikih s kolorektalnim rakom zelo pomembna, saj se ta lahko zaradi bolezni ini operativnih posegov poruši, zato je pomembna podpora s probiotiki. Probiotiki in njihovo delovanje ter vpliv na zdravje ljudi je zelo dobro raziskano področje. Za določena stanja in bolezni je zelo pomembno, kateri sev probiotika uporabimo, kakšne kombinacije in v kakšnih količinah. Probiotiki lahko pri operacijah raka debelega črevesa pozitivno vplivajo na pooperativno okrevanje, zmanjšajo pojav infekcij ter pooperativnih zapletov.
Ključne besede: živi mikroorganizmi, črevesna mikrobiota, prebavne težave, okrevanje
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (579,47 KB)

8.
Salaries of healthcare professionals in the Republic of Croatia
Ante Klarić, Marina Švaganović, Miran Cvitković, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Salaries of healthcare professionals in the Republic of Croatia are regulated by a series of laws and regulations. A series of regulations defining the salaries and substantive rights of healthcare professionals cannot provide a clear, uniform and complete approach to regulating the subject matter of the law. In addition to the aforementioned issues of employment status, healthcare professionals originate from a standard that is similar and common to all public servants. In doing so, the legislature does not differentiate between a healthcare professional and his profession from an activity that deals with the protection of fundamental human values: the life and health of the individual. It is these core values that should inform not only governmental regulation of salaries and wages but also all other substantive rights, as a pledge for the smooth performance of such a highly responsible service through a clear, unambiguous and norm to precise them.
Ključne besede: salary, health worker, public service, health, legal norm
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 66
URL Povezava na datoteko

9.
Značilnosti spanja študentov v obdobju uradno razglašene epidemije Covid-19 v Sloveniji: vloga spalne higiene
Vesna Vrečko Pizzulin, 2020, magistrsko delo

Opis: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 je spomladi 2020 v Sloveniji ogrozila javno zdravje in zaradi ukrepov za zamejitev širitve virusa povzročila nepričakovano spremembo življenja in delovanje posameznikov. Namen naloge je bil proučiti: 1) spanje študentov v Sloveniji v času prvega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19, 2) ali higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja med študenti v času epidemije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 541 študentov, je bila sestavljena iz prečne (N = 541) in dnevniške študije (n = 35). Udeleženci (80 % žensk, 18,9 % moških, 0,2 % neopredeljeno; povprečna starost 22,08 let, razpon 19–29) so v prečni študiji odgovorili na sklop z zdravjem in spremembo spanja povezanih vprašanj ter na Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Indeks higiene spanja (SHI). V dnevniški študiji pa so 9 dni zaporedoma izpolnjevali dnevnik spanja. Rezultati so pokazali, da so študentje v času epidemije spali povprečno 7,5 ur, poročali so o izboljšanju, poslabšanju ali ohranitvi dolžine spanja, urejenosti ritma budnosti – spanja, kakovosti spanja in dnevnih počitkov; urejenost ritma budnosti – spanja je vidik, ki je utrpel največje poslabšanje med študenti. Udeleženci, ki so poročali o poslabšanju ali skrajšanju, v katerem od omenjenih vidikov, so izkazovali statistično značilno slabšo higieno spanja, splošno kakovost spanja in višjo depresivno, stresno in anksiozno simptomatiko v primerjavi z udeleženci, ki o poslabšanju niso poročali. Hkrati so rezultati multiple regresije pokazali, da higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja. Prispevek kaže, da so študentje v času epidemije COVID-19 doživeli tako pozitivne kot negativne spremembe v spanju. Med drugim smo osvetlili ranljivost posameznikov, ki so poročali o poslabšanju spanja ter izpostavili, da bi higiena spanja lahko bila možna veljavna intervenca za dosego zdravega spanja med študenti v času epidemije.
Ključne besede: spanje, COVID-19, higiena spanja, študenti, sprememba spanja
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 406; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
Nabavno poslovanje v podjetju mlinopek d. d.
Marina Balaic, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov: v teoretičnem delu so predstavljeni nabavna funkcija z definicijami različnih avtorjev, bistvene odgovornosti, cilji, strategije nabave in nabavnega procesa, opisani pa so tudi postopek poteka iskanja dobaviteljev v podjetju, sklepanje pogodb, naročilo in prevzem materiala ter evidentiranje. V drugem, praktičnem delu diplomskega projekta sta najprej predstavljeni živilskopredelovalna industrija in uspešnost poslovanja v Sloveniji na splošno. Nato predstavimo podjetje Mlinopek d. d., njegovo vizijo in cilje. V nadaljevanju sta opisana nabavno poslovanje ter potek nabave v enem izmed nabavnih oddelkov podjetja, v pekarni. Na koncu podamo svoje predloge za izboljšanje nabave v organizaciji.
Ključne besede: Nabava, management nabave, nabavni proces, Mlinopek, živilska industrija
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici