1. Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkahAnika Kavkler, 2023, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk.
V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Ključne besede: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 106; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,57 MB) |
2. Spremljanje napredka pri zaznavanju začetnih in končnih glasov v besedi učencev 1. razredaLara Dimec, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na začetnem opismenjevanju in njegovih dejavnikih. Osredotočeno je na glasovno zavedanje, natančneje zaznavanju začetnih in končnih glasov. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev od vstopa v prvi razred do vstopa v drugi razred pri poimenovanju sličic, zaznavi začetnega in končnega glasu v besedi. Z učenci smo se sestali trikrat, prvič pred obravnavo začetnega in končnega glasu, drugič po obravnavi in tretjič po obravnavi vseh črk, v drugem razredu. Vzorec je obsegal 19 učencev. Podatke smo zbrali s pomočjo preverjanja, ki zajema tri naloge: poimenovanje sličic, izgovorjava začetnega glasu in izgovorjava končnega glasu. Preverjanje je bilo vsakič enako. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel, ločeno glede na napredek učencev in razreda kot celota.
Ključne besede: začetni glas, končni glas, opismenjevanje, prvi razred
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 72; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega letaValentina Potočnik, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju.
V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala.
Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj.
Ključne besede: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 88; Prenosov: 13
Celotno besedilo (6,29 MB) |
4. Slušno zaznavanje glasov in zvokov otrok, starih 2-4 letLeja Šenk, 2023, diplomsko delo Opis: Govor in slušno zaznavanje nas spremljata praktično ves čas našega življenja, zato je še kako pomemben njun razvoj v predšolskem obdobju. Razvoj govora in slušnega zaznavanja je kompleksna zadeva, ki pa jo vsak teoretik razlaga na svojstven način, vse teorije pa imajo nekaj skupnega – vse stremijo k čim boljšemu in čim hitrejšemu razvoju. Vsak otrok mora imeti možnost izražanja svojega mišljenja, mora biti slišan, hkrati pa mora znati tudi poslušati in slišati.
V diplomskem delu se osredotočamo na poslušanje in govor otrok. Izvedli smo raziskavo, v kateri smo raziskovali, kako dobro otroci poslušajo, si zapomnijo in na koncu tudi povejo zaporedje, ki jim je bilo predvajano. Raziskavo smo izvedli v dveh sklopih v razponu treh mesecev.
Ugotovili smo, da so otroci po treh mesecih poslušanja posnetkov bistveno napredovali. Prepoznali so več, hkrati pa so prepoznano povedali tudi ustrezneje.
Ključne besede: glasovi, govor otrok, pomnjenje, poslušanje, zvoki
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,60 MB) |
5. Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let : diplomsko deloKarmen Kokot, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preverjali razvoj govora različno starih otrok preko njihovega pripovedovanja zgodb ob slikah. Diplomsko delo nosi naslov Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let. Osredotočili smo se na otrokov govor, natančneje na razvoj govora v predšolskem obdobju – od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. V zaključnem delu smo se posvetili pripovedovanju zgodb ob slikah.
V teoretičnem delu nas je zanimal razvoj govora in njegove faze, govor predšolskih otrok in dejavniki, ki vplivajo na razvoj. Pri dejavnikih govora smo raziskali, kako vrstniki, otrokov spol, genetski dejavniki in kakovost družinskega okolja vplivajo na razvoj govora. Poglobili smo se v to, na kakšen način lahko spodbujamo razvoj otrokovega govora. Prav tako smo raziskali, kako pomembno je pripovedovanje zgodb za otroka in njegov razvoj govora. Ob koncu teoretičnega dela smo dodali še značilnosti pripovedovanja zgodb.
Empirični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu. V raziskovanje so bili vključeni otroci, stari do 3 do 6 let, ki so obiskovali heterogeno skupino. Takrat je bilo v skupini prisotnih 18 otrok.
Najprej smo zapisali vse zgodbe, ki so jih pripovedovali različno stari otroci. Nato smo vsakega otroka ter njegovo pripoved analizirali glede na dejavnike, ki smo si jih zadali. Pridobljene rezultate smo predstavili v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, razvoj govora, besedišče, spodbujanje govora, pripovedovanje zgodb
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,17 MB) |
6. Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloAnja Bučar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju smo preučevali, kako lahko na razvoj in širjenje otrokovega besedišča vpliva vzgojiteljevo branje in pripovedovanje otroške literature. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na pomen in razvoj govora ter pomen pripovedovanja. Eno poglavje je osredotočeno tudi na sam razvoj pripovedovanja, saj se diplomsko delo navezuje na pripovedovanje, vključena je tudi domišljija otrok. V empiričnem delu imamo opredeljene in prikazane rezultate pridobljenih podatkov naše raziskave. S pomočjo raziskave smo preučevali stopnjo otrokovega besedišča. Vzgojiteljica je vrtčevskim otrokom drugega starostnega obdobja šest mesecev načrtno pripovedovala in brala različne pravljice, pri čemer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besedišča. Ob našem preverjanju v mesecu maju so si otroci ob dveh prikazanih sličicah v poljubnem zaporedju izmišljali svojo zgodbo.
Ključne besede: branje, pravljice, besedišče, govor, pripovedovanje.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 302; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,23 MB) |
7. Zmožnost pripovedovanja ob sliki pri dve- in triletnih otrocih : diplomsko deloNastja Brajnik, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost pripovedovanja ob sliki pri dve- in triletnih otrocih smo s pomočjo določene literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora ter dejavnike, ki vplivajo na sam razvoj. V nadaljevanju smo se osredotočili na besedišče pri otrocih, kako lahko spodbujamo otrokov govor v vrtcu in na sam razvoj pripovedovanja otrok v predšolskem obdobju. V drugem delu, to je v empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati začetnega in končnega preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razliko oziroma napredek otrok v pripovedovanju med začetnim in končnim preverjanjem, in sicer v številu uporabljenih besed in besednih vrst ter v tvorjenju povedi. Obe preverjanji sta bili izvedeni v razmahu petih mesecev, pri obeh smo tudi uporabili enak inštrumentarij, saj smo le na ta način pridobili realne rezultate samega napredka otrok. Pridobljeni rezultati so pri otrocih, starih od dveh do treh let, pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem v zmožnosti pripovedovanja ob sliki. Pri nekaterih otrocih smo opazili velik napredek, pri nekaterih pa nekoliko manjšega.
Ključne besede: razvoj govora, tvorjenje povedi, pripovedovanje, besedne vrste
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,83 MB) |
8. Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok : diplomsko deloValentina Satler, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok sestavljajo teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu sta najprej omenjeni neverbalna in socialna komunikacija, nato pa sta poglobljeno razložena govorni razvoj in pomen otroške literature za otrokov razvoj. V empiričnem delu je zapisan cilj raziskave, zastavljene so hipoteze in opisan postopek raziskovanja. Na koncu so predstavljeni in analizirani pridobljeni rezultati. Zbranih je 12 pripovedovanj šestih otrok, starih pet do šest let. Vsak izmed otrok je pripovedoval dve zgodbi s pomočjo žepne pravljice, ki si jo je izdelal. Otroci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer otroka, ki sta na govornem področju slabša, otroka, ki sta na govornem področju povprečna, in otroka, ki sta na govornem področju boljša. V sklepu je podana primerjava pripovedovanj različno sposobnih otrok.
Ključne besede: žepna pravljica, predšolski otrok, pripovedovanje, govor
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,26 MB) |
9. Vpliv drže pisala na grafomotorične sposobnosti pri otrocih starih od 3 do 5 let : diplomsko deloGaja Mlakar, 2023, diplomsko delo Opis: Jezik in opismenjevanje se razvijata pri majhnih otrocih prek njihovih interakcij. V predšolskem obdobju so grafomotorične dejavnosti zelo pomembne, saj otroci z njimi razvijajo svoje spretnosti, pomembne za razvoj pisanja in grafomotorike. V diplomski nalogi z naslovom Vpliv drže pisala na grafomotorične sposobnosti otrok, starih od 3 do 5 let, smo v uvodnih poglavjih, ki zajemajo teoretični del naloge, predstavili opismenjevanje, osnove pisanja, grafomotorične sposobnosti, razvoj grafomotorike, motnje pri razvoju grafomotorike, primerna pisala za razvoj grafomotorike in poglavje stranskost, kjer smo natančneje opisali levoročnost in desnoročnost. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati in ugotoviti razlike in podobnosti pri izvajanju različnih grafomotoričnih dejavnosti otrok, starih od 3 do 5 let, in kako drža pisala vpliva na grafomotorične sposobnosti otroka. Opazovanje je potekalo enkrat, podatke pa smo zbirali s kvalitativno tehniko. V tem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja in raziskovalne hipoteze, ki smo jih v sklepnem delu naloge tudi potrdili oz. ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ razlik vidnih pri drži pisala, in sicer v oprijemu pisala, podobnosti pa so bile opažene pri drži telesa otroka. Spoznali smo, da je vidna povezava med 1., 2. in 3. načrtovano dejavnostjo, saj so otroci skozi dejavnosti, ki so bile zastavljene od lažje k težji, nadgrajevali grafomotorične sposobnosti.
Ključne besede: Grafomotorika, drža pisala, drža telesa, pisanje, pisalo.
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,46 MB) |
10. Spodbujanje jezikovne ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih : magistrsko deloKlara Merc, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Spodbujanje jezikovne ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili ustvarjalnost in govor ter njuna razvoja pri otroku. Govorni razvoj otroka je odvisen od duševnega in telesnega razvoja, prav tako ima pomembno vlogo okolje, ki ga v večji meri predstavljajo družina, vrstniki in delo strokovnega delavca. Govor se razvija skozi razvojne stopnje, pri katerih so med otroki velike individualne razlike. Otrok se z ustvarjalnim izražanjem sporazumeva z okoljem. Predstavili smo teoretične vsebine jezikovne ustvarjalnosti in problematiko izvajanja le-te v vzgojno-izobraževalnih institucijah. V empiričnem delu smo raziskali, v kolikšni meri je mogoče spodbuditi jezikovno ustvarjalnost v obdobju 3 mesecev. Tako smo preverjali napredek kontrolne in eksperimentalne skupine pri pripovedovanju zgodbe ob sličicah miši, dežnika in ježa. Z eksperimentalno skupino smo med začetnim in končnim preverjanjem izvajali vodene in načrtovane dejavnosti za razvoj jezikovne ustvarjalnosti, ki smo jih oblikovali sami. Prišli smo do ugotovitev, da so otroci eksperimentalne skupine kljub časovno kratki raziskavi hitreje napredovali v jezikovni ustvarjalnosti kot otroci kontrolne skupine. Tako smo spoznali, kako pomembna je spodbuda in vaja za razvoj otrokove jezikovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: ustvarjalnost, jezik, predšolski otroci, dejavnosti, govor
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 413; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,16 MB) |
