| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 171
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku : diplomsko delo
Alja Rader, 2024, diplomsko delo

Opis: Pri diplomskem delu z naslovom Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku smo ugotavljali rabo in razumevanje prostorskih pojmov in poznavanje barv. V teoretičnem delu smo se osredotočili na govorni razvoj, pripovedovanje, dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, ter razvoj prostorskih pojmov in barv. V empiričnem delu so prikazani in interpretirani podatki začetnega in končnega preverjanja. Sodelovali so otroci iz kombiniranega oddelka, stari so bili od dveh do štirih let. S preverjanji oziroma z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dobro otroci razumejo in uporabljajo prostorske pojme, kako starost vpliva na poznavanje prostorskih pojmov in barv, kakšno je njihovo poznavanje barv ter kakšen je napredek otrok med prvim in drugim preverjanjem. Preverjanji sta bili izvedeni v razmahu štirih mesecev. Obe preverjanji smo izvajali na enak način, vsi otroci so imeli enake pogoje, saj smo le tako pridobili pristne rezultate. S pridobljenimi rezultati, ki smo jih dobili pri otrocih starih od dveh do štirih let, so ti pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem glede na rabo in razumevanje prostorskih pojmov ter poznavanja barv. Ugotovili smo, da je pri nekaterih otrocih napredek večji, pri nekaterih pa nekoliko manjši.
Ključne besede: jezikovni razvoj, prostorski pojmi in barve, kombinirani oddelek
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Eva Kušter, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb. Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Poslušanje zvokov in glasov v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Mateja Horvat, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati področje poslušanja v predšolskem obdobju in opredeliti pomembnost dejavnosti, ki spodbujajo razvijanje poslušanja. Želeli smo raziskati, katere tematike otroci slušno prepoznavajo bolje in katere slabše. Naš cilj je tudi ozavestiti o pomembnosti poslušanja za pozitiven razvoj otroka. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili predjezikovno fazo govornega razvoja, saj se razvoj le-te prepleta s poslušanjem. Kasneje smo se poglobili v najbolj uporabljeno komunikacijsko dejavnost – poslušanje. Opredelili smo njen razvoj in vrste. Prav tako smo preučili, kako naj poteka priprava na poslušanje. V empiričnem delu smo analizirali rezultate, katere smo pridobili v obdobju štirih obiskov v izbranem vrtcu, v mesecu aprilu 2022. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 24 otrok, starih 5–6 let. Poglobili smo se v ožje sklope (živalski glasovi, zvoki vozil, zvoki iz okolja, zvoki instrumentov), s katerimi smo ugotavljali, katere glasove oziroma zvoke otroci prepoznajo in katere ne. S pomočjo raziskovanja smo ovrednotili in analizirali pomembnost poslušanja. Rezultati preverjanj so pokazali, da so otroci najbolje prepoznavali živalske glasove, največ napačnih odgovor pa so podali pri prepoznavanju zvokov instrumentov.
Ključne besede: poslušanje, sluh, razvijanje poslušanja, vrste poslušanja, zvoki in glasovi
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ter barvni ilustraciji : diplomsko delo
Lara Ocepek, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ilustraciji ter barvni ilustraciji smo v teoretičnem delu opredelili govor, pripovedovanje, vlogo socialne igre v razvoju govora in skupno branje odraslih in otrok. Pri tem smo se dotaknili razvoja govora in podrobneje opisali faze govornega razvoja, prve besede, razvoj besedišča. Podrobneje smo opisali razvoj pripovedovanja otrok, pripovedovanje ob ilustracijah, skupno branje, razvoj ustvarjalnosti in domišljije otrok ter pojasnili vlogo socialne igre pri razvoju govora otrok. V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji, v katerih je sodelovalo 17 otrok starosti 3 do 5 let. Otroci so pripovedovali dve zgodbi, in sicer eno ob črno-beli ilustraciji ter eno ob barvni ilustraciji. Njihove zgodbe smo zvočno posneli, nato pa jih dobesedno prepisali in analizirali. Zanimalo nas je, pri katerem pripovedovanju bodo tvorili več povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov, veznikov in predlogov. Zanimalo nas je, katera ilustracija bo otroke bolj spodbudila za tvorjenje več različnih besednih vrst. Rezultati so pokazali, da so otroci tvorili več povedi, glagolov in predlogov pri pripovedovanju ob črno-beli ilustraciji. Pri pripovedovanju ob barvni ilustraciji pa so bili uspešnejši zgolj pri tvorjenju pridevnikov in veznikov. Samostalnike so tvorili enakomerno v obeh pripovedih.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje zgodb, ilustracije, otroci, skupno branje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje : diplomsko delo
Dijana Krivec, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje smo raziskovali, kakšen vpliv ima prebiranje literarnih del na otrokovo besedišče in ustvarjalno pripovedovanje v obdobju šestih mesecev oz. petnajstih srečanj. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na mišljenje in govor, zgodnji govorni razvoj in kasnejši govorni razvoj. Opredelili smo pripovedovanje, rabo stavkov, besedni zaklad otrok, rabo slovnice in kakšna sta otroška domišljija ter ustvarjalnost. Podrobneje smo opredelili, kakšna je vloga odraslega, kako na otroka vpliva književna didaktika in kako lahko odrasla oseba spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost. V empiričnem delu smo interpretirali ter prikazali rezultate pridobljene raziskave oz. rezultate dveh preverjanj. Izpeljali smo dva preverjanja, in sicer začetno in končno, medtem pa smo načrtovali 15 dejavnosti, ki pokrivajo vsa področja kurikula. Otrokom smo v teh 15 srečanjih načrtno prebirali najrazličnejša izbrana literarna dela in izvajali dejavnosti, ki spodbujajo govor. V tem obdobju smo opazili ogromen napredek pri otrocih. Povečala sta se besedni zaklad in raba elementov ustvarjalnega pripovedovanja.
Ključne besede: govorjenje, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljija, vloga odraslega
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah
Anika Kavkler, 2023, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk. V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Ključne besede: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

7.
Spremljanje napredka pri zaznavanju začetnih in končnih glasov v besedi učencev 1. razreda
Lara Dimec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na začetnem opismenjevanju in njegovih dejavnikih. Osredotočeno je na glasovno zavedanje, natančneje zaznavanju začetnih in končnih glasov. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev od vstopa v prvi razred do vstopa v drugi razred pri poimenovanju sličic, zaznavi začetnega in končnega glasu v besedi. Z učenci smo se sestali trikrat, prvič pred obravnavo začetnega in končnega glasu, drugič po obravnavi in tretjič po obravnavi vseh črk, v drugem razredu. Vzorec je obsegal 19 učencev. Podatke smo zbrali s pomočjo preverjanja, ki zajema tri naloge: poimenovanje sličic, izgovorjava začetnega glasu in izgovorjava končnega glasu. Preverjanje je bilo vsakič enako. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel, ločeno glede na napredek učencev in razreda kot celota.
Ključne besede: začetni glas, končni glas, opismenjevanje, prvi razred
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

8.
Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta
Valentina Potočnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju. V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala. Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj.
Ključne besede: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

9.
Slušno zaznavanje glasov in zvokov otrok, starih 2-4 let
Leja Šenk, 2023, diplomsko delo

Opis: Govor in slušno zaznavanje nas spremljata praktično ves čas našega življenja, zato je še kako pomemben njun razvoj v predšolskem obdobju. Razvoj govora in slušnega zaznavanja je kompleksna zadeva, ki pa jo vsak teoretik razlaga na svojstven način, vse teorije pa imajo nekaj skupnega – vse stremijo k čim boljšemu in čim hitrejšemu razvoju. Vsak otrok mora imeti možnost izražanja svojega mišljenja, mora biti slišan, hkrati pa mora znati tudi poslušati in slišati. V diplomskem delu se osredotočamo na poslušanje in govor otrok. Izvedli smo raziskavo, v kateri smo raziskovali, kako dobro otroci poslušajo, si zapomnijo in na koncu tudi povejo zaporedje, ki jim je bilo predvajano. Raziskavo smo izvedli v dveh sklopih v razponu treh mesecev. Ugotovili smo, da so otroci po treh mesecih poslušanja posnetkov bistveno napredovali. Prepoznali so več, hkrati pa so prepoznano povedali tudi ustrezneje.
Ključne besede: glasovi, govor otrok, pomnjenje, poslušanje, zvoki
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

10.
Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let : diplomsko delo
Karmen Kokot, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverjali razvoj govora različno starih otrok preko njihovega pripovedovanja zgodb ob slikah. Diplomsko delo nosi naslov Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let. Osredotočili smo se na otrokov govor, natančneje na razvoj govora v predšolskem obdobju – od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. V zaključnem delu smo se posvetili pripovedovanju zgodb ob slikah. V teoretičnem delu nas je zanimal razvoj govora in njegove faze, govor predšolskih otrok in dejavniki, ki vplivajo na razvoj. Pri dejavnikih govora smo raziskali, kako vrstniki, otrokov spol, genetski dejavniki in kakovost družinskega okolja vplivajo na razvoj govora. Poglobili smo se v to, na kakšen način lahko spodbujamo razvoj otrokovega govora. Prav tako smo raziskali, kako pomembno je pripovedovanje zgodb za otroka in njegov razvoj govora. Ob koncu teoretičnega dela smo dodali še značilnosti pripovedovanja zgodb. Empirični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu. V raziskovanje so bili vključeni otroci, stari do 3 do 6 let, ki so obiskovali heterogeno skupino. Takrat je bilo v skupini prisotnih 18 otrok. Najprej smo zapisali vse zgodbe, ki so jih pripovedovali različno stari otroci. Nato smo vsakega otroka ter njegovo pripoved analizirali glede na dejavnike, ki smo si jih zadali. Pridobljene rezultate smo predstavili v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, razvoj govora, besedišče, spodbujanje govora, pripovedovanje zgodb
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 683; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 3.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici