71. The impact of the acquisition of the letters in a systematic literacy on writing skillsMarija Ropič Kop, 2014, original scientific article Abstract: Learning letters is associated with a long-term learning. Two basic models are present in obtaining letters in a systematic literacy in Slovenia and abroad. One represents a separate acquisition of the uppercase and lowercase printed letters (sequentially) and the other deals with letters simultaneously. In practice, teachers often asked themselves, especially in times of reforms in literacy, which model of the acquisition of the letters in initial literacy is more efficient. The research focused on the effect of the two most frequently chosen procedures for acquiring letters of structured literacy in Slovenia, namely the simultaneous treatment of the uppercase and lowercase printed letters (lowercase cursive letters and upper-case cursive letters) and consecutive treatment of letters (uppercase printed letters, lowercase printed letters, lowercase cursive letters, and at last, uppercase printed letters). Furthermore, the focus of the research was on the impact of gender on the ability to write. The incidence of errors was observed in terms of selected procedures for acquiring the letters in groups and gender. At the same time, the effect of consolidation of writing individual letters (uppercase and lowercase printed letters in 2nd class, and lowercase and uppercase cursive letters in 3rd class), was examined.
Keywords: literary didactics, literacy, process of acquiring letters, prior knowledge, writing skills
Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 1282; Downloads: 132
 Full text (559,32 KB)
This document has many files! More... |
72. Children's literature, teachers and integrative education : theory and school realityMetka Kordigel Aberšek, Marija Ropič Kop, Vlasta Hus, 2009, original scientific article Abstract: The paper represents the results of a quantitative research performed at the Faculty of Education, University of Maribor. The aim of the project was to establish the implementation of the concept of integrative education, which was recommended for the first triennium of elementary education in Slovenia in the 90s. The essence of Slovene integration concept should be the following: focusing on the structure and the process of child's assimilation as well as accommodation in/of the structure, his/her ability to communicate the content of the structure and his/her ability to express the process of changing the structure. Our results show that the majority of teachers follow the recommended curriculum guidelines for integration as the main didactical concept for teaching in the first triennium of elementary school taught as a part of the compulsory Teacher training program - teaching in the first triennium. Nevertheless a big proportion of elementary school teachers (year 1-3) are not entirely aware of the criteria that should be used for integration in the educational process. The same elementary school teachers have difficulties (aware or unaware) with the process of planning and performing the integration concept in the classroom.
Keywords: education, primary education, integrated lessons, elementary school, teacher training
Published in DKUM: 15.12.2017; Views: 1030; Downloads: 54
Full text (911,83 KB)
This document has many files! More... |
73. Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanjeIza Herman, 2017, master's thesis Abstract: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Keywords: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 2443; Downloads: 426
Full text (2,14 MB) |
74. Odkrivanje neznanih besed, makrostrukture in mikrostrukture v neumetnostnem besediluBarbara Strelec, 2017, master's thesis Abstract: Branje je ena izmed osrednjih dejavnosti učenja v prvih letih izobraževanja. Predstavlja pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učenci dosegajo nove učne dosežke, se izobražujejo in s tem vstopajo v svet funkcionalne pismenosti. Prav pri učenju je način branja in njegovo razumevanje tako pomembno, saj velik del informacij dobimo prav z branjem. Ključ do uspešnega bralnega razumevanja je poznavanje pomena besed, ki omogoča, da bralec kar prebere tudi razume. Neznane besede pa z vedno več branja dobivajo svoje pomene. Za lažjo zapomnitev pa je potrebno informacije in podatke v besedilu razumeti in znati ločiti bistvene od nebistvenih. Tako si nekatere podatke zapomnimo, drugi pa nam te le podrobneje opisujejo.
V teoretičnem delu so predstavljeni pogoji za uspešno branje in dejavniki, ki vplivajo nanj. V sklopu razumevanja branja smo se podrobneje osredotočili na strategije, ki pripomorejo k ustreznemu prepoznavanju podatkov v besedilu.
V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo neumetnostnega besedila, v katerem so učenci 4. in 5. razredov med branjem prepoznavali neznane besede, bistvene podatke (makrostrukture) in pomembne podrobnosti (mikrostrukture). Te smo med seboj primerjali glede na razred in spol. Zbrali smo tudi podatke o hitrosti branja besedila. Rezultate smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike in jih prikazali s pomočjo tabel.
Keywords: bralno razumevanje, neznane besede, makrostruktura, mikrostruktura, neumetnostno besedilo, hitrost branja
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 1480; Downloads: 142
Full text (1014,62 KB) |
75. Spodbujanje besedišča predšolskih otrok ob branju slikovnega gradivaAnita Žižek, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča predšolskih otrok »ob branju« slikovnega gradiva bomo v teoretičnem delu s pomočjo literature predstavili razvoj govora in besedišča v predšolskem obdobju. Dotaknili se bomo tako dejavnikov, ki vplivajo na govorni razvoj in razvoj besedišča, kot tudi tistih, ki zavirajo razvoj besedišča in s tem celostne osebnosti otroka.
V empiričnem delu bomo raziskali otrokovo stopnjo znanja na dveh preverjanjih v časovnem razmiku šestih mesecev. Obdelali bomo zmožnosti in znanje poimenovanja sličic z delno pomočjo vzgojiteljice, samostojno poimenovanje predmetov in dejanj ter poimenovanje prvega glasu z delno pomočjo vzgojiteljice. Podatki, pridobljeni v empiričnem delu, bodo prikazali stopnjo razvoja in napredka besedišča otrok med prvim in drugim preverjanjem.
Keywords: razvoj govora, razvoj besedišča, dejavniki govornega razvoja, porajajoča se pismenost
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1262; Downloads: 379
Full text (986,06 KB) |
76. Jezikovni razvoj otrokaMihaela Neuvirt Račič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živčnega sistema in je osnovno sredstvo ljudske komunikacije, ki je pogoj za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in orožje za prenos znanja. Razvoj govora se začne ob rojstvu in traja do nekje devetih let, nadgrajuje pa se vse življenje.
Keywords: otrok, jezik, razvoj, jezikovni razvoj, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1610; Downloads: 312
Full text (792,71 KB) |
77. Spodbujanje govora z igro vlogSandra Mergole, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature.
Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok.
Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Keywords: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1532; Downloads: 216
Full text (718,41 KB) |
78. Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem varstvu in javnem vrtcuInes Dorner, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem in javnem vrtcu smo predstavili dve obliki vzgojno-izobraževalnih zavodov – javni vrtec in zasebni vrtec – ter opisali razvoj govora in proces opismenjevanja s poudarkom na glasovnem zavedanju. Izpostavili smo eno od začetnih stopenj glasovnega zavedanja – rime in aliteracije. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil raziskati in ugotoviti, ali otroci v obdobju treh mesecev napredujejo na področju rim v glasovnem zavedanju (vsak zase in vsi skupaj). Zanimalo nas je še, ali obstajajo razlike v rezultatih med otroki, ki obiskujejo javni vrtec, in otroki, ki obiskujejo zasebno varstvo. Hkrati smo preverili, ali obstajajo razlike med spoloma, ne glede na vrsto institucije, ki jo obiskujejo. Na podlagi odgovorov otrok in njihovega znanja smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je večina otrok v obdobju treh mesecev napredovala. Pri nekaterih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši, pokazalo pa se je tudi, da ga pri vseh otrocih ni bilo. Prav tako smo ugotovili, da razlike med otroki iz javnega in zasebnega vrtca obstajajo. V naši raziskavi se je pokazalo, da so deklice uspešnejše od dečkov.
Keywords: javni vrtec, zasebni vrtec, razvoj govora, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1441; Downloads: 232
Full text (1,63 MB) |
79. Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobjuKatja Žižek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobju je predstaviti govorni razvoj predšolskih otrok in v povezavi s tem ugotoviti rabo in razumevanje prostorskih pojmov pri otrocih v 2. starostnem obdobju v izbranem vrtcu v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razliko med govorom in jezikom, spoznali smo različne teorije govornega razvoja, potek razvoja govora v predšolskem obdobju, dejavnike govornega razvoja in povezavo med govorom in mišljenjem ter govorom in poslušanjem. Spoznali smo razvoj prostorskih pojmov in vključili tudi Kurikulum za vrtce. V empiričnem delu smo predstavili preverjanje zmožnosti rabe in razumevanja prostorskih pojmov, ki smo ga izvedli v vrtcu. V preverjanje smo vključili 21 otrok 2. starostnega obdobja, od tega 12 deklic in 9 dečkov, in pri tem uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Rezultati so pokazali, da otroci prostorske pojme razumejo prej, kot jih rabijo. Da starost ni vedno povezana z uspešnostjo, so pokazali rezultati, ko so mlajši otroci imeli boljše rezultate od starejših otrok. Deklice so pri preverjanju bile uspešnejše od dečkov. Presenečeni smo bili nad rezultatom, da v 2. starostnem obdobju vsi otroci še nimajo usvojene rabe in razumevanja dveh osnovnih prostorskih pojmov »v« in »na«.
Keywords: otrok, govor, prostorski pojmi, zmožnost rabe, zmožnost razumevanja
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1375; Downloads: 196
Full text (918,95 KB) |
80. Individualni napredek učencev pri učenju slovenščine kot tujega jezikaBarbara Škerget, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na jezikovni napredek učencev pri slovenščini kot tujem jeziku. V teoretičnem delu smo opisali različna poglavja, ki se prepletajo z našo raziskavo. Učenci, ki sodelujejo v raziskavi, imajo različne prve, druge in tuje jezike, zato smo te pojme najprej opredelili. Sledi poglavje o formativnem spremljanju, ki smo ga uporabili v raziskavi, uporabljajo pa ga tudi na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. V poglavju Usvajanje oz. učenje jezikov smo osvetlili pojem dvojezičnosti, saj so udeleženci v raziskavi dvojezični govorci. Prav tako smo se v tem poglavju osredotočili na interakcijo med jezikom in kulturo, saj učenci večkrat menjajo bivalno okolje ter se začnejo učiti novega jezika in spoznavati novo kulturo. V zadnjem poglavju je predstavljena Britanska mednarodna šola v Ljubljani, kjer smo izvedli raziskavo. V empiričnem delu je predstavljen potek naše raziskave. V določenem časovnem obdobju smo spremljali jezikovni napredek učencev v znanju slovenščine kot tujega jezika na osnovi besedišča izbrane teme. V raziskavi so sodelovali štirje učenci iz petega razreda, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. V obdobju raziskovanja smo preverjali začetno, vmesno in končno stanje znanja slovenščine kot tujega jezika na temo oblačila. Rezulate smo analizirali s pomočjo kriterija, ki smo ga izdelali sami. Na osnovi rezulatov lahko povemo, da učenci predznanja o tej temi niso imeli ali so ga imeli zares malo. Njihovi rezultati so se občutno izboljšali po drugem ustnem preverjanju znanja, kjer zasledimo velik jezikovni napredek učencev na osnovi besedišča na izbrano temo. Manjši napredek zasledimo le pri Učencu 3. Rezultati tretjega ustnega preverjanja znanja so pokazali, da je pri učencih jezikovno znanje izbrane teme rahlo upadlo. Le Učenec 3 je za razliko od drugih napredoval.
Keywords: jezikovni napredek, slovenščina kot tuji jezik, dvojezičnost, formativno spremljanje, ustno preverjanje znanja, Britanska mednarodna šola v Ljubljani
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1701; Downloads: 197
Full text (1,03 MB) |
