Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo preverjali razvoj govora različno starih otrok preko njihovega pripovedovanja zgodb ob slikah. Diplomsko delo nosi naslov Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let. Osredotočili smo se na otrokov govor, natančneje na razvoj govora v predšolskem obdobju – od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. V zaključnem delu smo se posvetili pripovedovanju zgodb ob slikah. V teoretičnem delu nas je zanimal razvoj govora in njegove faze, govor predšolskih otrok in dejavniki, ki vplivajo na razvoj. Pri dejavnikih govora smo raziskali, kako vrstniki, otrokov spol, genetski dejavniki in kakovost družinskega okolja vplivajo na razvoj govora. Poglobili smo se v to, na kakšen način lahko spodbujamo razvoj otrokovega govora. Prav tako smo raziskali, kako pomembno je pripovedovanje zgodb za otroka in njegov razvoj govora. Ob koncu teoretičnega dela smo dodali še značilnosti pripovedovanja zgodb. Empirični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu. V raziskovanje so bili vključeni otroci, stari do 3 do 6 let, ki so obiskovali heterogeno skupino. Takrat je bilo v skupini prisotnih 18 otrok. Najprej smo zapisali vse zgodbe, ki so jih pripovedovali različno stari otroci. Nato smo vsakega otroka ter njegovo pripoved analizirali glede na dejavnike, ki smo si jih zadali. Pridobljene rezultate smo predstavili v tabelah.
Keywords: predšolski otroci, razvoj govora, besedišče, spodbujanje govora, pripovedovanje zgodb
Published in DKUM: 23.06.2023; Views: 217; Downloads: 61
Full text (1,17 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost pripovedovanja ob sliki pri dve- in triletnih otrocih smo s pomočjo določene literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora ter dejavnike, ki vplivajo na sam razvoj. V nadaljevanju smo se osredotočili na besedišče pri otrocih, kako lahko spodbujamo otrokov govor v vrtcu in na sam razvoj pripovedovanja otrok v predšolskem obdobju. V drugem delu, to je v empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati začetnega in končnega preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razliko oziroma napredek otrok v pripovedovanju med začetnim in končnim preverjanjem, in sicer v številu uporabljenih besed in besednih vrst ter v tvorjenju povedi. Obe preverjanji sta bili izvedeni v razmahu petih mesecev, pri obeh smo tudi uporabili enak inštrumentarij, saj smo le na ta način pridobili realne rezultate samega napredka otrok. Pridobljeni rezultati so pri otrocih, starih od dveh do treh let, pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem v zmožnosti pripovedovanja ob sliki. Pri nekaterih otrocih smo opazili velik napredek, pri nekaterih pa nekoliko manjšega.
Keywords: razvoj govora, tvorjenje povedi, pripovedovanje, besedne vrste
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 129; Downloads: 56
Full text (2,83 MB)

Abstract: Jezik in opismenjevanje se razvijata pri majhnih otrocih prek njihovih interakcij. V predšolskem obdobju so grafomotorične dejavnosti zelo pomembne, saj otroci z njimi razvijajo svoje spretnosti, pomembne za razvoj pisanja in grafomotorike. V diplomski nalogi z naslovom Vpliv drže pisala na grafomotorične sposobnosti otrok, starih od 3 do 5 let, smo v uvodnih poglavjih, ki zajemajo teoretični del naloge, predstavili opismenjevanje, osnove pisanja, grafomotorične sposobnosti, razvoj grafomotorike, motnje pri razvoju grafomotorike, primerna pisala za razvoj grafomotorike in poglavje stranskost, kjer smo natančneje opisali levoročnost in desnoročnost. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati in ugotoviti razlike in podobnosti pri izvajanju različnih grafomotoričnih dejavnosti otrok, starih od 3 do 5 let, in kako drža pisala vpliva na grafomotorične sposobnosti otroka. Opazovanje je potekalo enkrat, podatke pa smo zbirali s kvalitativno tehniko. V tem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja in raziskovalne hipoteze, ki smo jih v sklepnem delu naloge tudi potrdili oz. ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ razlik vidnih pri drži pisala, in sicer v oprijemu pisala, podobnosti pa so bile opažene pri drži telesa otroka. Spoznali smo, da je vidna povezava med 1., 2. in 3. načrtovano dejavnostjo, saj so otroci skozi dejavnosti, ki so bile zastavljene od lažje k težji, nadgrajevali grafomotorične sposobnosti.
Keywords: Grafomotorika, drža pisala, drža telesa, pisanje, pisalo.
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 223; Downloads: 29
Full text (3,46 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv in pomen vzgojiteljevega branja pravljic na besedišče otrok, starih od dveh do treh let smo proučevali, kako lahko kakovostna spodbuda vzgojiteljevega pripovedovanja in branja otroške literature, vpliva na širjenje otrokovega besednjaka v časovnem obdobju šestih mesecev. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na govor, proces razvoja govora, teorije ki predstavljajo osnove razvoja govora, in seveda na dejavnike, ki na vse to vplivajo. Eno poglavje smo posvetili pismenosti, predvsem porajajoči se pismenosti, ki je povezana z družinskim okoljem in vrtcem. V empiričnem delu pa prikazani in opredeljeni rezultati pridobljenih podatkov v raziskavi. Raziskali smo stopnjo otrokovega besedišča na dveh preverjanjih v razponu šestih mesecev. Medtem smo šest mesecev otrokom načrtno pripovedovali in brali najrazličnejše pravljice, s čimer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besednjaka. Na začetnem in končnem preverjanju so otroci samostojno, ali z določenim deležem pomoči vzgojitelj, prepoznavali in poimenovali različno število sličic z vsakdanjo tematiko. Ugotovili smo, da vzgojiteljevo branje pravljic v veliki meri vpliva na otrokovo širjenje besednjaka, saj se je v časovnem obdobju šestih mesecev pokazal velik napredek.
Keywords: razvoj govora, širjenje besedišča, zgodnja pismenost, vzgojiteljevo branje
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 326; Downloads: 92
Full text (1,46 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučili razvoj slovenskega besedišča in skladenjske zmožnosti pri učencih priseljencih. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili dve od komunikacijskih zmožnosti – poslušanje in govor. Pri govoru smo se osredotočili na govorni razvoj in vpliv dejavnikov na govorni razvoj. Dotaknili smo se tudi besedoslovja, saj je tesno povezan s skladenjsko zmožnostjo. Opredelili smo dvojezičnost in preučili načine, s katerimi vključujemo učence priseljence v slovenske osnovne šole, in metode, s katerimi spodbujamo govorni razvoj na področju slovenskega jezika pri učencih priseljencih. V empiričnem delu smo preko praktičnega dela in študije primera izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 13 učenec priseljencev, ki so obiskovali prvi razred na eni od osnovnih šol v Mariboru. Izvedli smo preizkusa, s katerima smo preverili začetno stanje na področju poimenovalne in skladenjske zmožnosti ter končno stanje, preko katerega smo ugotavljali napredek govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika. Med obema preizkusoma smo izvedli praktični del raziskave, osem individualnih srečanj, katerih glavni cilj je bil razvijanje poimenovalne in skladenjske zmožnosti. Preko pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so učenci priseljenci napredovali v govorni zmožnosti na področju slovenskega jezika.
Keywords: govorni razvoj, razvoj besedišča, poimenovalna zmožnost, skladenjska zmožnost, učenci priseljenci
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 247; Downloads: 48
Full text (3,81 MB)