1. Predznanje učencev prvega razreda na področju začetnih bralnih in pisnih zmožnosti pred sistematičnim opismenjevanjem : magistrsko deloAlja Strah, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Predznanje učencev prvega razreda na področju začetnih bralnih in pisnih zmožnosti pred sistematičnim opismenjevanjem smo preučevali šest temeljnih področij zgodnje pismenosti, in sicer: poimenovanje slik in določanje začetnega ter končnega glasu v besedah, prepoznavanje in poimenovanje velikih tiskanih črk, branje posameznih besed, branje in razumevanje enostavnega besedila, zapis posameznih črk ter zapis posameznih besed. V teoretičnem delu smo podrobneje preučili govorni razvoj in sporazumevalne sposobnosti otroka. Posebej smo izpostavili pomen zgodnjega prepoznavanja predbralnih in predpisalnih sposobnosti kot ključnih dejavnikov za uspešno vključevanje otrok v proces sistematičnega opismenjevanja.
V empiričnem delu smo oblikovali avtorski diagnostični instrument in z njim preverili izbrana temeljna področja zgodnje pismenosti na vzorcu učencev treh prvih razredov osnovne šole podravske regije ter s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike analizirali pridobljene rezultate.
Rezultati so pokazali, da učenci ob vstopu v prvi razred izkazujejo različno razvitost posameznih zmožnosti. Ugotovljene so bile statistično značilne povezave med poimenovanjem slik in drugimi preverjanimi področji, razen v primerjavi z uspešnostjo branja in razumevanja enostavnega besedila. Predlagamo uporabo avtorskega diagnostičnega instrumenta kot podpornega orodja pri individualiziranem načrtovanju sistematičnega opismenjevanja.
Keywords: predbralne zmožnosti, bralne in pisne zmožnosti, besedišče, opismenjevanje, diagnostični instrument
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 19
 Full text (1,99 MB) |
2. Pravopisne napake drugošolcev in tretješolcev v narekih : magistrsko deloKaja Intihar, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravopisne napake učencev drugega in tretjega razreda osnovne šole pri pisanju nareka. Naše življenje bi bilo videti popolnoma drugače, če v njem ne bi bilo poslušanja, branja, pisanja in govorjenja. Skozi teoretični del smo spoznali, kako razvoj opismenjevanja, predvsem v zgodnjem otroštvu, vpliva na kasnejše sposobnosti učencev pri pisanju. V empiričnem delu pa smo se posvetili raziskovanju in analiziranju narekov učencev drugega in tretjega razreda. Primerjavo in klasifikacijo napak smo izvedli z narekom, ki so ga zapisali učenci drugega in kasneje isti učenci tretjega razreda. Naše glavno zanimanje je bilo predvsem, ali bodo učenci v tretjem razredu zmanjšali število napak v primerjavi z narekom iz drugega razreda. Na koncu smo ugotovili, da vsi učenci niso dosegli napredka, saj so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili več napak kot pri prvem pisanju.
Keywords: narek, opismenjevanje, drugi razred, tretji razred
Published in DKUM: 06.08.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (2,02 MB) |
3. |
4. Raba narečja med vodenimi dejavnostmi vzgojiteljev v koroških vrtcih : diplomsko deloAna Marija Meh, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo se poglobili v rabo narečja vzgojiteljev med njihovimi vodenimi dejavnostmi. Osredotočili smo se na vrtce po Koroški regiji. V teoretičnem delu so povzete osnove govora, jezika, govornega razvoja otrok, nekoliko podrobneje je razčlenjen jezik in njegove socialne zvrsti ter rabo narečja med delavci v vzgoji in izobraževanju.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila preko elektronske oblike posredovana v devet različnih vrtcev. Raziskava je pokazala, da vzgojitelji med vodenimi dejavnostmi uporabljajo narečje v kombinaciji s knjižnim jezikom, vendar skoraj nikoli samostojno.
Kljub delni rabi narečja med vodenimi dejavnostmi ostajajo razlogi, zakaj je temu tako, kar kaže na to, da vzgojitelji po narečju posegajo premišljeno in samo v določenih situacijah. Prav tako lahko potrdimo, da kljub rabi narečja spodbujajo rabo knjižnega jezika, ki je v vzgojno-izobraževalnih zavodih zaželena, če ne celo nujna.
Keywords: govor, jezik, neknjižni jezik, knjižni jezik, narečje
Published in DKUM: 16.04.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (787,81 KB) |
5. Zmožnost zaznavanja začetnega in končnega glasu v besedi ter glaskovanja besed pri 5 in 6 letnikih : diplomsko deloAna Hren, 2024, undergraduate thesis Abstract: Govor v življenju vsakega posameznika predstavlja način komuniciranja z ostalimi osebami. S pomočjo govora se naučimo izražati svoje želje, potrebe, ideje. V zgodnjem otroštvu otrok začne zaznavati glasove, ki jih kasneje lahko razločuje in razčlenjuje. To sposobnost razlikovanja glasov imenujemo glasovno zavedanje. Pri razvoju zaznavanja določenih glasov ima ključno vlogo sposobnost poslušanja. Otrok se že v predšolskem obdobju srečuje z rimami. Vzgojiteljice otroke tekom pedagoškega procesa seznanijo s členjenjem stavkov na besede in postopoma preidejo na členjenje besed na zloge/glasove v besedah. Glasovno zavedanje se močno povezuje z razvojem pisanja in branja. Naloga vzgojiteljic in staršev je, da otroku ponudijo čim več priložnosti za izboljšanje glasovnega zavedanja, saj je otrok v nasprotnem primeru manj uspešen na področju opismenjevanja. V naši raziskavi nas je zanimal napredek otrok med začetnim in končnim preverjanjem, kjer smo preverili zmožnost zaznavanja glasovnega zavedanja pri pet- in šest-letnikih, in sicer v poimenovanju sličice, določitvi začetnega in končnega glasu v besedi ter tvorjenju novih besed na določen začetni/končni glas. Obe preverjanji smo izvedli z razmikom treh mesecev. V vmesnem obdobju smo izvajali dejavnosti za spodbujanje glasovnega zavedanja. Rezultati otrok so pokazali očiten napredek v razvoju glasovnega zavedanja, pri nekaterih smo zabeležili izrazitejši napredek kot pri drugih.
Keywords: govor, glasovno zavedanje, začetno in končno preverjanje, začetni glas, končni glas
Published in DKUM: 21.02.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (1,86 MB) |
6. Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5-6 let starih otrok : diplomsko deloAnja Goličnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti.
Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti.
Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov.
Keywords: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 27; Downloads: 42
Full text (1,27 MB) |
7. Učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole : magistrsko deloEnija Justinek, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole. Zanimalo nas je, ali bo po trimesečni uporabi strategije VŽN prišlo do razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino pri predznanju, številu postavljenih vprašanj, novem znanju in bralnem razumevanju. Rezultate smo pridobili s pomočjo raziskave, v kateri so bili učenci razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino. V sklopu raziskave so bili učenci testirani dvakrat, in sicer na začetku in koncu raziskave, v vmesnem času pa je eksperimentalna skupina obravnavala besedila s pomočjo strategije VŽN.
Rezultati raziskave so pokazali, da sta pri novem znanju in zapisu vprašanj obe skupini izboljšali svoj prvotni rezultat, le da je bilo to izboljšanje večje pri eksperimentalni skupini. Pri predznanju pa sta obe dosegli slabši rezultat.
Bralno razumevanje smo preverjali s testom, ki je vseboval štiri naloge. Prvi dve nalogi sta pokrivali prvo raven razumevanja, tretja naloga drugo raven in četrta naloga tretjo raven. Eksperimentalna skupina je pokazala večje izboljšanje kot kontrolna skupina pri prvi, tretji in četrti nalogi bralnega razumevanja, kljub temu da je kontrolna skupina tam dosegla boljši končni rezultat. Pri drugi nalogi pa je pri drugem preverjanju boljši rezultat dosegla kontrolna skupina.
Keywords: branje, bralno učne strategije, strategija VŽN, bralno razumevanje
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 27; Downloads: 44
Full text (1,18 MB) |
8. Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki : magistrsko deloAna Vetrih, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki smo v teoretičnem delu predstavili komunikacijske dejavnosti, s katerimi se učenci srečajo med šolanjem. Osredotočili smo se na poslušanje, govorni razvoj, branje in pisanje. Posebno pozornost smo namenili govoru, saj je pomemben dejavnik za razvoj pisemskih in bralnih spretnosti otrok. Pregledali smo tudi pojem ustvarjalnosti in ustvarjalno pisanje učencev.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja izvedli raziskavo zgodb, ki so jih učenci zapisali ob nizu ilustracij. V raziskavi so sodelovali učenci 3. in 5. razreda na eni izmed osnovnih šol v koroški regiji. Analizirali smo ustvarjalno pisanje učencev, pri čemer smo preverili uporabo asociativnih dogodkov, vključevanje personifikacije in igrivih elementov ter kakšen naslov bodo dali učenci svoji zgodbi. Rezultati so pokazali, da učenci 5. razreda v večji meri vključujejo dejavnike ustvarjalnega pisanja. Učenci 3. razreda so prav tako izkazali visoko stopnjo ustvarjalnega pisanja, še posebej pri zapisu ustvarjalnih naslovov. Prav tako je bil izveden anketni vprašalnik, ki nam je omogočil dodatno interpretacijo zapisanih zgodb.
Dobljene rezultate, ki so se nanašali na vključevanje posameznih ustvarjalnih dejavnikov, smo predstavili v tabelah, rezultati anketnega vprašalnika pa so predstavljeni v grafih.
Keywords: zapis zgodbe ob sliki, personifikacija, asociativni dogodki, igrivi elementi, ustvarjalen naslov.
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 91; Downloads: 75
Full text (9,89 MB) |
9. Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku : diplomsko deloAlja Rader, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pri diplomskem delu z naslovom Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku smo ugotavljali rabo in razumevanje prostorskih pojmov in poznavanje barv. V teoretičnem delu smo se osredotočili na govorni razvoj, pripovedovanje, dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, ter razvoj prostorskih pojmov in barv.
V empiričnem delu so prikazani in interpretirani podatki začetnega in končnega preverjanja. Sodelovali so otroci iz kombiniranega oddelka, stari so bili od dveh do štirih let. S preverjanji oziroma z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dobro otroci razumejo in uporabljajo prostorske pojme, kako starost vpliva na poznavanje prostorskih pojmov in barv, kakšno je njihovo poznavanje barv ter kakšen je napredek otrok med prvim in drugim preverjanjem. Preverjanji sta bili izvedeni v razmahu štirih mesecev. Obe preverjanji smo izvajali na enak način, vsi otroci so imeli enake pogoje, saj smo le tako pridobili pristne rezultate.
S pridobljenimi rezultati, ki smo jih dobili pri otrocih starih od dveh do štirih let, so ti pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem glede na rabo in razumevanje prostorskih pojmov ter poznavanja barv. Ugotovili smo, da je pri nekaterih otrocih napredek večji, pri nekaterih pa nekoliko manjši.
Keywords: jezikovni razvoj, prostorski pojmi in barve, kombinirani oddelek
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 228; Downloads: 42
Full text (2,03 MB) |
10. Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih : diplomsko deloEva Kušter, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb.
Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah.
Keywords: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 278; Downloads: 98
Full text (2,15 MB) |
