1. Inflacijska pričakovanja v Združenih državah AmerikeMikhail Petrov, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v gospodarstvu imajo moč vpliva na prihodnje stanje ekonomije. Inflacijska pričakovanja so še zlasti pomembna, saj se nanašajo na temeljno problematiko v ekonomiji, ki je inflacija. Diplomsko delo predstavlja vpliv inflacijskih pričakovanj na potrošniško vedenje, investicijske odločitve ter na oblikovanje in izvajanje denarne politike zveznih rezervnih bank v ZDA. Poseben poudarek je namenjen vplivu pandemije covid-19 na spremembe v kratkoročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih.
Na osnovi podatkov med leti 2013 in 2024 smo analizirali nihanja ravni pričakovanj pred, med in po pandemiji, pri čemer smo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Predstavili smo razmerje med dejansko inflacijo in inflacijskimi pričakovanji ter analizirali posledice gospodarskega šoka v tekočem obdobju. Za učinkovito delovanje in višanje odpornosti gospodarstva, morajo oblikovalci gospodarskih politik ne le ohranjati stabilno inflacijsko stopnjo, ampak vzdrževati optimistična pričakovanja med potrošniki.
Ključne besede: inflacija, merjenje pričakovanj, pandemija covida-19, pričakovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (932,33 KB) |
2. Zaposlitvena pričakovanja v Združenih državah AmerikeŠpela Božićev, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v ekonomiji se nanašajo na napovedi ali poglede, ki jih imajo odločevalci glede prihodnjih cen, prodaje, dohodkov, davkov ali drugih ključnih spremenljivk. Pomembnost pričakovanj izhaja iz njihovega pogosto velikega vpliva na trenutne odločitve podjetij in gospodinjstev, kar posledično vpliva na trenutne cene in splošno raven gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena pričakovanja vključujejo napovedi o razpoložljivosti delovnih mest, rasti plač, stopnji brezposelnosti in drugih ključnih dejavnikih, povezanih z zaposlovanjem. Za merjenje zaposlitvenih pričakovanj se uporabljajo anketni podatki, gospodarski kazalniki in sestavljeni indeksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na anketne podatke s spletne strani Zvezne rezervne banke v New Yorku. Za lažje razumevanje zaposlitvenih pričakovanj v ZDA smo najprej obravnavali zaposlovanje v ZDA, analizirali stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter obravnavali vzroke in posledice močnega nihanja stopnje zaposlenosti od leta 2020 naprej.
Dejavniki, ki so imeli največji vpliv na zaposlitvena pričakovanja v ZDA po letu 2020, so bili pandemija covida-19, recesija, tehnološki razvoj in politična trenja, ki so s seboj prinesla ogromno negotovosti. Začelo se je množično ustavljanje delovanja podjetij, prilagajanje na ekstremne razmere, zastoji v dobavnih verigah, ki so povzročili visoko stopnjo kratkoročnega psihološkega stresa med potrošniki, ki so iskali zaposlitev. Učinki pandemije covida-19 na zaposlovanje in posledično na zaposlitvena pričakovanja niso bili zaznani enako med demografskimi skupinami. Gospodarske posledice pandemije so močno prizadele starejše ameriške potrošnike, saj so mnoge predčasno odpustili ali pa so sami zapustili službo in se predčasno upokojili. Stopnja odpovedi se je leta 2020 zaradi negotovosti upočasnila, saj so delavci v večjem številu vztrajali pri svojih delovnih mestih. Ta premor je bil kratkotrajen. Leta 2021, ko so bili poslani čeki za spodbude in se je negotovost nekoliko zmanjšala, je delo zapustilo rekordno število delavcev, kar je povzročilo tako imenovano veliko odpoved. Stopnja negotovosti zaposlitve, ki še naprej vpliva na porabo gospodinjstev, je pomembna za določitev efektivnosti gospodarskega okrevanja po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija covida-19, pričakovanje, zaposlovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,60 MB) |
3. Privlačnost Združenih držav Amerike kot študijske destinacije za mednarodne študenteHana Sodin, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je ZDA postala ena izmed najbolj iskanih destinacij za študij, kar se odraža v naraščajočem številu mednarodnih študentov, ki se odločajo za izobraževanje v tej državi. Mednarodni študenti pogosto iščejo priložnosti za pridobitev znanja in veščin, ki jih lahko uporabijo v svoji karieri, kar ZDA zagotavljajo s široko paleto programov ter specializacij. Poleg tega so kulturne izkušnje, ki jih študenti pridobijo med študijem v ZDA, prav tako pomemben dejavnik, saj omogočajo spoznavanje različnih kultur in načinov življenja, kar obogati njihovo osebno ter profesionalno rast. Študij v ZDA lahko ponuja priložnost za pridobitev kakovostnega izobraževanja na svetovno priznanih univerzah, možnosti za štipendije, dostop do pripravništev in boljše možnosti za zaslužek. Te prednosti ZDA uvrščajo med najbolj privlačne študijske destinacije na svetu. Kljub temu pa se mednarodni študentje soočajo z nekaterimi izzivi, kot so visoki stroški študija, zapletene priseljenske politike in pomanjkanje ustrezne podpore s strani izobraževalnih institucij. Visoki stroški študija in življenjski stroški lahko predstavljajo oviro za mnoge, kar vodi do finančnega stresa ter skrbi. Poleg tega so lahko zapletene priseljenske politike in postopki pridobivanja vizumov zmedeni ter dolgotrajni, kar dodatno otežuje proces selitve in prilagajanja na novo okolje. Ugotovili smo tudi, da je jezikovna ovira pomemben dejavnik, ki vpliva na akademsko uspešnost in socialno integracijo mednarodnih študentov. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila oblikovalcem politike za izboljšanje podpore mednarodnim študentom v ZDA. Izobraževalne institucije bi morale povečati dostopnost informacij o študijskih programih, štipendijah in drugih priložnostih, kar bi olajšalo odločanje o študiju v ZDA. Poleg tega bi bilo koristno razviti programe za izboljšanje jezikovnih veščin, ki bi študentom pomagali premagati jezikovne ovire in izboljšati njihovo akademsko uspešnost. Okrepitev socialne in čustvene podpore bi prav tako pripomogla k lažjemu prilagajanju na novo okolje. Z nadaljnjim izboljševanjem teh podpornih mehanizmov lahko ZDA še naprej ohranjajo svojo privlačnost kot študijska destinacija in omogočijo mednarodnim študentom, da kar najbolje izkoristijo svoje izobraževalne priložnosti.
Ključne besede: mednarodni študenti, študijske destinacije, Združene države Amerike, mobilnost študentov, visokošolsko izobraževanje, privlačnost študija.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 8
Celotno besedilo (603,66 KB) |
4. Sistemsko likvidnostno tveganje v evrskem območjuAnže Viher, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je povzročila najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, kar je imelo ogromne posledice za globalno gospodarstvo, vključno z obsežnimi bančnimi propadi, padci finančnih trgov in dolgotrajno gospodarsko recesijo. Ta kriza je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju in natančnem spremljanju sistemskega likvidnostnega tveganja, saj se je izkazalo za enega od ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo širšo finančno nestabilnost. Kljub pomembnosti tega tveganja analiza obstoječe literature razkriva, da sistemsko likvidnostno tveganje ter njegove posledice še vedno niso dovolj raziskane in razumljene. Diplomsko delo se osredotoča na podrobno proučevanje tega tveganja v kontekstu evrskega območja, pri čemer so analizirani ključni dejavniki, ki vplivajo na likvidnostno tveganje, in predlagane rešitve za njegovo obvladovanje. Predstavljeni so tudi ključni izsledki in sklepi, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik in regulativnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju tveganj in preprečevanju podobnih kriz v prihodnosti.
Ključne besede: evrsko območje, likvidnost, likvidnostno tveganje, makroekonomska stabilnost, obvladovanje tveganj, sistemski finančni stres, sistemsko likvidnostno tveganje.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,64 MB) |
5. Umetna inteligenca in finančni nadzor v evrskem območju in Združenih državah AmerikeDarko Zupanc, 2024, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca ima potencial za izboljšanje učinkovitosti in inovacij v finančnem
sektorju, vendar prinaša tudi probleme. Kompleksnost in občutljivost algoritmov
umetne inteligence lahko vodita v nenadne šoke in destabilizacijo finančnih sistemov.
Regulatorji se soočajo s težavami pri nadzoru umetne inteligence zaradi kompleksnosti
delovanja in pomanjkanja transparentnosti, kar otežuje pravočasno prepoznavanje
tveganj. Umetna inteligenca pa se lahko uporabi tudi kot rešitev, čeprav ne Evropska
centralna banka ne ameriške Zvezne rezerve ne uporabljajo umetne inteligence pri
svojih osnovnih dejavnostih, pa obe centralni banke raziskujeta potencialno uporabo
umetne inteligence pri svojem delovanju. Eden možnih primerov uporabe umetne
inteligence pri finančnem nadzoru je uporaba pri obvladovanju sistemskega tveganja,
kjer jo lahko uporabljamo na dveh ravneh. Na mikro ravni se umetna inteligenca lahko
uporablja za mikrobonitetni nadzor in notranje upravljanje tveganj, kar omogoča bolj
natančno analizo in odločanje. Nasprotno pa je uporaba umetne inteligence pri
makrobonitetnem nadzoru, ki se osredotoča na stabilnost celotnega finančnega
sistema, bolj zapletena zaradi pomanjkanja podatkov in kompleksnosti finančnih trgov.
Za uspešno integracijo umetne inteligence v regulativne okvire so potrebni jasni
pravilniki, etične smernice ter sodelovanje med regulatorji, industrijo in akademsko
skupnostjo. Nadaljnje raziskave in razvoj so ključni za izboljšanje razumevanja in
obvladovanja tveganj, povezanih z uporabo umetne inteligence v finančnem sektorju.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemsko tveganje, finančni nadzor, finančništvo, centralno bančništvo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 7
Celotno besedilo (973,61 KB) |
6. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, diplomsko delo Opis: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Ključne besede: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 4
Celotno besedilo (558,68 KB) |
7. Vrednotenje delnic ameriških in evropskih farmacevtskih podjetijKlemen Robar, 2023, diplomsko delo Opis: Problem, s katerim se vsak investitor sooča pred investiranjem denarja v neko delnico, je, da ne ve, katera investicija mu bo doprinesla največji dobiček na vložen kapital. V zaključnem delu raziskujemo, ali lahko s pomočjo najpogosteje uporabljenih kazalnikov za vrednotenje delnic predvidimo, katera investicija bo doprinesla največje donose. To smo analizirali tako, da smo primerjali donos dveh različnih portfeljev in industrijskih indeksov znotraj farmacevtskega sektorja v 10 letih investiranja s 5 najpogosteje uporabljenimi kazalniki. Ugotovili smo, da bi lahko s pomočjo teh kazalnikov predvideli, katera investicija bi nam doprinesla največji donos. Investitorjem svetujem, da uporabijo teh pet kazalnikov kot vodilo in pomoč pri izločevanju dobrih potencialnih investicij od slabih. Ne svetujemo, da se za odločitev o investiranju uporabi izključno teh 5 kazalnikov, saj je za dobro analizo investicij treba opraviti bolj podrobno analizo.
Ključne besede: delnica, farmacija, farmacevtsko podjetje, kazalnik, portfelj, vrednotenje delnice.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2024; Ogledov: 270; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,02 MB) |
8. Sistematična analiza decentraliziranih družbenih medijev2024 Opis: Monografija z naslovom »Sistematična analiza decentraliziranih družbenih medijev« naslavlja prepoznano raziskovalno vrzel preučevanja decentraliziranih družbenih medijev. Pri tem je posebni poudarek na konceptualnem vidiku, ki omogoča prepoznavanje logične zasnove, arhitekturnih značilnosti, potencialov in specifik družbenega medija ter primerjavo s centraliziranimi sorodnimi rešitvami. Predstavlja zbirko medsebojno primerljivih poglavij, ki opisno in analitično preučujejo najvidnejše predstavnike pokrajine decentraliziranih družbenih medijev v letu 2024. Poglavja so rezultat projektne naloge študentov Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki so v okviru predmeta »Arhitektura družbenih medijev« sistematično in mentorirano preučevali izbrane decentralizirane družbene medije.
Ključne besede: Analiza decentraliziranih družbenih medijev, družbeni mediji, Fediverse, zasnova decentraliziranih družbenih medijev, študenti
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 291; Prenosov: 23
Celotno besedilo (12,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Inflacijska negotovost v ZDAMeliha Skenderović, 2024, diplomsko delo Opis: Inflacija pomeni porast splošne ravni cen. Ima različne učinke na gospodarstvo, ki so lahko tako pozitivni kot negativni. V diplomskem delu bomo predstavili analizo inflacijske stopnje in inflacijske negotovosti v ZDA. Dogodki po letu 2020 so pomembno vplivali na porast inflacijske stopnje ter inflacijske negotovosti. Pandemija covida-19 (ter s tem prekinitev oskrbovalne verige, omejitev mobilnosti in pravil o omejevanju socialnih stikov) in ruska invazija na Ukrajino (ter s tem povečanje cen goriva, hrane in stanovanj) sta dogodka, ki sta najbolj vplivala na spremembo inflacije po letu 2020. Visoka inflacija je lahko povezana z inflacijsko negotovostjo; to pomeni povečano negotovost glede prihodnje inflacije. Na osnovi podatkov iz let 2020, 2021 in 2022 bomo analizirali inflacijsko stopnjo in inflacijsko negotovost v ZDA. Pri analizi inflacijske negotovosti bomo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da ohranjajo inflacijsko stopnjo nizko in stabilno, kar prispeva k učinkovitemu gospodarstvu.
Ključne besede: inflacija, inflacijska stopnja, indeks cen življenjskih potrebščin, inflacijska negotovost
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,55 MB) |
10. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na gospodarsko negotovost v RusijiNevena Vukojević, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziram gospodarsko negotovost v Rusiji, ki je nastala zaradi zaostrovanja odnosov med Rusijo in Ukrajino leta 2014 ter še posebej med rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022. Rusko-ukrajinska vojna je povzročila spremembe na gospodarskem področju. Analize kažejo, da se je gospodarska negotovost v Rusiji ter tudi v Zahodni Evropi in po celem svetu zelo povečala. Zaradi vojne in sankcij Zahoda se je bilo rusko gospodarstvo prisiljeno prestrukturirati in prilagoditi novonastalim razmeram. Ta vojna je razen v Rusiji povzročila negotovost in krizo tudi v Evropi. Evropa je bila močno navezana na ruske energetske vire, njihova dobava pa je bila zaradi sankcij prekinjena. Tradicionalni trgi so razpadli čez noč, iščejo se nova partnerstva, vojna je povzročila tudi inflacijo in druge posledice. V diplomskem delu povzemamo dogodke, ki obremenjujejo Evropo že več kot osem let. Najboljša rešitev bi bila prekinitev vojne in umik vojaških sil v vojašnice, nato pa bi bilo treba dati možnost diplomaciji. Vzpostavitev miru bi omogočila ponovno gospodarsko sodelovanje, mogoče na novih osnovah.
Ključne besede: Gospodarstvo, negotovost, Rusija, Ukrajina, vojna
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 1769; Prenosov: 145
Celotno besedilo (952,99 KB) |
