| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Study of the receiving system of a Low Power Tag Detector and its usage in RFID and NFC applications
Jovanka Dimkovska, 2022, master's thesis

Abstract: This work presents an observation of the analog and digital architecture of the reception system of a radio-frequency identification (RFID) reader in the high frequency (HF) domain and the creation of near-field communication (NFC) Application, which is developed for Android and iOS users. This thesis includes a description of RFID and NFC technology, as well as a sufficient amount of information about the standards that define those technologies. The reception system of a given interrogator was thoroughly studied, beginning with the analog signal on the interrogator’s antenna and how it is interpreted in the analog domain for determining the presence of an object in its vicinity. The most emphasis in this thesis was given to the reader when it is in a Tag Detector mode. The Tag Detector mode of the reader is the mode in which the interrogator can detect changes on its antenna. Measurements were taken while testing the Tag Detector at various gain settings of the reception system. To improve the accuracy of those detections, the Tag Detector mode was switched to reader mode, allowing the detected tag’s acknowledgement message to be received. The detection range, as well as the reading range of the interrogator, are also discussed. An NFC application was developed that functions as an interrogator for both the iOS and Android operating systems. The goal of this application is to apply the knowledge we have gained from the study about RFID and NFC communications, as well as the comparison between the tag detection and read ranges of the two types of interrogators.
Keywords: Keywords: NFC, RFID, receiver, transmitter, Tag Detector, interrogator, read range, tag detection range
Published in DKUM: 28.06.2022; Views: 27; Downloads: 4
.pdf Full text (1,92 MB)

2.
AI for optimizing analog RF parameters on NFC frontends
Matej Žnidarič, 2022, master's thesis

Abstract: In this Master’s thesis, we study in detail NFC technology, NFC standardization, Artificial intelligence and GUI topics.Our goal is to optimize the measurement process of the FeliCa listener phase window in order to define the best analog parameters for the NFC IC. Namely, by combining machine learning and test automation, we want to achieve a faster validation time of the NFC IC under test. Firstly, we introduce the main topics related to NFC and present the thesis alongside specific goals. Next, we present the NFC technology on a fewuse cases. We also cover international standards, emphasizing sections that directly affect our validation and, therefore, the understanding of our solution. The NFC coverage is described alongside data representation used to interpret data used in proprietary software. Artificial intelligence is integrated into this software for multidimensional data interpolation task. We also cover the basics of deep neural networks and the most common architectures used in the DL field. The neural network training process is also covered to understand how we can optimize neural network global minimum convergence. In the last part of the thesis, we also explain how proprietary software tool actually works and how it can outperform previous processes. In the end, specific solutions related to the tool are described in more detail to understand our software development decisions better. Finally, we present measurement results and evaluate our goals.
Keywords: NFC wireless communication, artificial intelligence, test coverage, FeliCa, graphical user interface, analog parameter extraction
Published in DKUM: 08.06.2022; Views: 171; Downloads: 0

3.
Hibridni solarni in piezoelektrični sistem napajanja za okolja iot : magistrsko delo
Aljaž Mlinarič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo metode za pridobivanje energije iz okolja in postopke za pretvorbo v električno energijo. Podrobno predstavljamo zgradbo, lastnosti, delovanje in uporabo piezoelektričnih senzorjev v te namene za uporabo v sistemih IoT. V nalogi smo razvili sistem za učinkovito pridobivanje energije iz okolja, z uporabo sončnih celic in piezoelektričnih senzorjev, s katerimi lahko energijo, ustvarjeno med kolesarjenjem, pretvorimo v električno energijo. Z vključitvijo sončnih celic smo razvili hibridni napajalni sistem za napajanje mobilnega senzorskega sistema, s povezljivostjo za pametna mesta, ki ga lahko namestimo na kolo. Tu služi za merjenje okolijskih parametrov, kot so temperatura, vlaga, vsebnost ogljikovega dioksida in hlapljivih organskih spojin kjerkoli v pametnem mestu.
Keywords: Internet stvari, piezoelektrični senzor, pridobivanje energije iz okolja, SSHI, MPPT, vremenska postaja, pametno mesto
Published in DKUM: 16.12.2021; Views: 219; Downloads: 53
.pdf Full text (3,21 MB)

4.
Razvoj sistema za pretvorbo besedil v govor z globokimi nevronskimi mrežami : magistrsko delo
Matevž Bratina, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo razvili sistem pretvorbe besedila v govor PLATTOS za več jezikov. Sistem bazira na osnovi globokih nevronskih mrež. Osnovni cilj naloge je bil razviti in testirati sistem sinteze govora na osnovi globokega učenja, ki bo čim bolje generiral govor v več jezikih, pri čemer je tudi pomemben čas generiranja. Prvi del naloge tako predstavlja pregled tehnologij sistemov sinteze govora in njihova podrobnejša analiza. Zanimala nas je namreč arhitektura sistema sinteze govora, medsebojna primerjava zmogljivosti sistemov, njihov razvoj in kvaliteta sintetiziranega signala, ki ga določen TTS lahko generira. Sledila je izbira tehnologije globokega učenja, in razvoj novega TTS sistema. Izbrali smo tisto, ki je izkazovala največji potencial, da izpolni vse zastavljene cilje. Sledil je razvoj TTS sistema. Za prvo stopnjo (pretvorba vhodnega besedila v spektrogram) smo izbrali Tacotron globoki model. Ta je namenjen pretvorbi spektrogramov v pripadajoči govorni signal. V drugi stopnji, smo izbrali vokoder Waveglow. Pred izbiro komponent sistema, smo različne tipe vokoderjev in rekonstrukcijskih algoritmov tudi testirali. Sistem TTS na osnovi globokih nevronskih mrež PLATTOS smo testirali na različnih prosto dostopnih bazah govornih podatkov večih jezikov. Ocenjevali in primerjali smo tudi kvaliteto sinteze govora različnih arhitektur z globokimi nevronskimi mrežami. Kot kriterij kvalitete sinteze govora, smo bili predvsem pozorni na naravnost in razumljivost sintetiziranega govora. Pri ocenjevanju kvalitete smo tako uporabili subjektivne MUSHRA teste. Pokazalo se je, da kombinacija globokih nevronskih modelov Tacotron in Waveglow zagotovi najboljše rezultate v večih jezikih, kar se tiče kvalitete sintetiziranega govora in hitrosti generiranja odziva.
Keywords: globoko učenje, nevronska mreža, sinteza govora, umetna inteligenca, Pytorch, Tensorflow, Tacotron, Waveglow, Wavenet, WaveRNN
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 223; Downloads: 38
.pdf Full text (3,01 MB)

5.
Razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za zajemanje občutkov in ocene kakovosti življenja : magistrsko delo
Valentino Šafran, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za namene evropskega projekta H2020 PERSIST, ki zajema podatke oziroma občutke, z namenom ocenjevanja kakovosti življenja pacientov. Pred razvojem sistema, smo preučili in podali pregled procesa zajema podatkov že obstoječih sistemov, ter pregled izbranih gradnikov za naš sistem. Predstavljamo tudi uporabljene standarde in protokole, ki se uporabljajo znotraj predlaganega sistema. Za arhitekturo večmodalnega zaznavnega omrežja smo izbrali tri temeljne gradnike za katere smo ocenili, da lahko tvorijo zmogljivo omrežje za prenos in obdelavo podatkov, ter ponujajo možnost nadgrajevanja v primeru zvišanja zahtev projekta. Ti trije gradniki so Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis in Apache Kafka. Vse gradnike smo postavili na fizičnem strežniku PERSIST_CAMEL, in sicer vsakega na svojem virtualnem stroju. Mikroservisi strojnega učenja, razen vprašalnikov, ki jih izvaja Rasa Chatbot, ki so v procesu razvoja, pa predstavljajo odjemalce tega sistema. Večmodalno zaznavno omrežje je ustrezno zavarovano z varnimi protokoli in z uporabo drugih varnostnih elementov. Na koncu podamo tudi rezultate testiranja obremenjenosti in odzivnosti sistema pri odgovarjanju na vprašalnike. Iz rezultatov je razvidno, da zastavljen sistem uspešno izvaja pretakanje podatkov za podano število 200 pacientov v projektu PERSIST, in lahko podpre tudi večje število uporabnikov.
Keywords: večmodalno zaznavno omrežje, kakovost življenja, skrb za zdravje, zbiranje podatkov pacientov, Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis, Apache Kafka
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 216; Downloads: 46
.pdf Full text (2,59 MB)

6.
Development of real-time ARM-based control system for autonomous platform Genesis : master's thesis
Hrvoje Pučak, 2021, master's thesis

Abstract: Against the backdrop of technological advancement, machine learning and artificial intelligence, autonomous vehicles are also developing rapidly. In order for an autonomous vehicle to function properly, it is essential that the main system is provided lots of information about the vehicle, such as speed, orientation or battery state. Likewise, the system must control some actuators, such as drive motors and steering system. The specific objective of this thesis is to create an ARM-based module that will be a part of the Genesis II autonomous vehicle platform. The module is intended to accurately measure vehicle speed, estimate orientation and location, monitor the batteries, control drive motors and steering. The PCB layout of the module was developed by using Altium Designer, while the firmware was written in C programming language and by utilizing RTOS. Measurements were also performed to determine the accuracy of speed measurement process and to determine the accuracy of orientation and location estimations.
Keywords: ARM, autonomous vehicle, RTOS, Jetson TX2, magnetoresistive sensor, Genesis
Published in DKUM: 02.06.2021; Views: 350; Downloads: 28
.pdf Full text (1,83 MB)

7.
Razvoj pametne palice za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika arm : magistrsko delo
Matija Sušec, 2021, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je razviti in izdelati pametno palico za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika na podlagi ARM arhitektur. Z uporabo ultrazvočne metode merjenja razdalje zaznavamo ovire pred pametno palico. Elektronski kompas omogoča lažjo orijentacijo za slepe ali slabovidne osebe v prostoru. Vgrajeni algoritem za kompenzacijo za motnje trdega in mehkega železa(angl. Hard-Iron, and Soft-Iron Effects) pa omogoča njegovo večjo natančnost. Globalni sistem pozicioniranja smo uporabili z namenom zajemanja na tistih problematičnih lokacij, pri katerih se slepa ali slabovidna oseba zaradi motenj ne more zanašati na elektronski kompas.
Keywords: pametna palica za slepe, ultrazvočno merjenje razdalje, globalni sistem pozicioniranja, elektronski kompas, mikrokrmilnik
Published in DKUM: 13.05.2021; Views: 381; Downloads: 36
.pdf Full text (2,97 MB)

8.
Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu : master thesis
Zdenko Nikolić, 2021, master's thesis

Abstract: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema. 
Keywords: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Published in DKUM: 25.03.2021; Views: 435; Downloads: 54
.pdf Full text (4,64 MB)

9.
Razvoj sistema detekcije objektov za avtonomna vozila z uporabo tehnologije LiDAR : magistrsko delo
Peter Fekonja, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena uporaba LiDAR sistemov in globokega učenja v kontekstu avtonomnih vozil. Delo vključuje teoretično in eksperimentalno delo. V teoretičnem delu predstavimo aktualne rešitve za razvoj LiDAR sistemov, najpogosteje uporabljene pristope za globoko učenje in metode obdelave LiDAR točkovnih oblakov z nevronskimi mrežami. Prav tako so predstavljeni aktualni senzorski sistemi na trenutni generaciji avtonomnih vozil, podatkovne baze namenjene učenju nevronskih mrež za uporabo v avtonomnih vozilih in trenutna generacija nizkocenovnih LiDAR senzorjev. V eksperimentalnem delu naloge je podrobno predstavljena zmogljivost Livox Mid-40 LiDAR sistema ter njegova uporaba v lastni rešitvi za detekcijo objektov v prometu. Podrobno je predstavljen razvoj lastne nevronske mreže kot klasifikatorja, razvoj lastnega pristopa za lokalizacijo objektov in primerjava naših rešitev z že obstoječimi pristopi. Naš pristop k lokalizaciji objektov je dosegal boljše ali primerljive rezultate z obstoječimi metodami, v kombinaciji z našim klasifikatorjem pa bistveno slabše rezultate od trenutnih enovitih modelov nevronskih mrež s prenosom znanja.
Keywords: LiDAR, Livox Mid-40, avtonomna vozila, globoko učenje, klasifikacija, lokalizacija
Published in DKUM: 01.03.2021; Views: 695; Downloads: 58
.pdf Full text (8,28 MB)

10.
Razvoj sistema avtomatizacije doma na osnovi tehnologije Lora : master thesis
Mario Andrija Balug, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili razvoj sistema za avtomatizacijo doma, ki temelji na Lora tehnologiji. Namen naloge je bil razviti takšen komunikacijski sistem, ki lahko deluje tudi na večje razdalje in ga je mogoče integrirati v že obstoječ sistem za avtomatizacijo doma, ki ga je razvilo podjetje Home Control AS. Naloga podrobneje predstavlja sam razvojni process centralne procesne enote, ki jo potrebujemo kot pretvornik potokolov, in sicer med prehodom Home Control in Lora protokolom, ki smo jo razvili v sklopu magistrske naloge. Home Control AS sistem za pametno hišo že uporablja ”Zigbee”, “Z-Wave”, “Bluetooth” in “MQTT” protokole. Med njimi je še posebej zanimiv “MQTT” protokol, saj omogoča možnost razvoja “naredi sam-DIY” naprav, ki jih lahko upravljamo tudi preko pametnih telefonov. Za MQTT naprave lahko uporabljamo tudi standardno WiFi povezavo za povezavo s prehodom. Home Control AS tudi podpira MQTT knjižnice, ki jih lahko uporabimo z Arduino platformami ali platformami, ki bazirajo na sistemu Linux. Te knjižnjice vključujejo metode, ki jih potrebujemo za povezovanje s prehodom Home Control, in tudi metode za uporabo MQTT naprav. Vsi protokoli sicer zagotavljajo stabilno komunikacijo, problem pa je, ko je potrebno pošiljati podatke na razdaljah več sto metrov. Prehod Home Control namreč nima modula na tiskanem vezju, ki bi lahko pošiljal podatke na večjih razdaljah. Da bi ta problem odpravili, smo razvili centralno procesno enoto z uporabo platforme Raspberry Pi 3, ki temelji na sistemu Linux. Glavni namen te platforme je komunikacija z vsemi Lora napravami z uporabo LoRa-02 modula in ustvarjanje virtualnih MQTT naprav, ki bazirajo na konfiguraciji Lora naprav, ki so povezane na prehod Home Control. Tako lahko centralna procesna enota sprejme sporočila iz prehoda Home Control po MQTT protokolu, jih nato pretvori v format Lora protokola in na koncu pošlje Lora napravi. Magistrska naloga predstavlja tudi sam razvojni process modula, ki bazira na Lori tehnologiji. Lora modul je razvojna platforma, ki uporablja baterijsko napajanje, implementira Lora protokol, in ima na razpolago tudi pine za povezovanja različnih senzorjev. Pri avtomatizaciji domov tako lahko merimo temperaturo kleti, ali kontroliramo zalivanje trave na vrtu. Pripadajoče tiskano vezje smo razvili v programski opremi KiCad designer. Programska oprema za centralno kontrolno enoto je napisana v C++ programskem jeziku, ki je nato prevedena v izvršno kodo za ARM mikroprocesorje. Lora modul uporablja STM32L0 “low power” mikrokrmilnik ARM, medtem ko je programska oprema zanj napisana v C programskem jeziku z uporabo Cube MX za nastavitev periferije in ure mikrokrmilnika. Rezultati magistrske naloge so v celoti izpolnili cilje naloge. Lora naprava se lahko uspešno povezuje s centralno kontrolno enoto. Virtualna MQTT naprava je pri tem tudi dinamično ustvarjena na sami centralni kontrolni enoti in povezana s prehodom Home Control. Vsi ukazi poslani iz mobilne aplikacije na napravo Lora, so lahko tako preko centralne kontrolne enote uspešno sprejeti in sprocesirani. Med razvojnim procesom je sicer prihajalo tudi do težav, za katere smo morali poiskati ustrezne rešitve. Razviti sistem tako že generira mnogo idej za nadaljni razvoj, ima pa že v tej obliki možnost uporabe v številnih aplikacijah sistema avtomatizacije domov.
Keywords: Lora, avtomatizacija doma, raspberry pi, ARM mikrokrmilnik, MQTT protokol
Published in DKUM: 01.03.2021; Views: 674; Downloads: 82
.pdf Full text (2,07 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica