Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Keywords: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 31; Downloads: 5
Link to file
This document has many files! More...

Abstract: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil opraviti preliminarne raziskave ekstrakcij z različnimi topili in pridobiti podatke za potrebe načrtovanja industrijske postavitve superkritične ekstrakcije hmelja. Delo sestoji iz treh delov. Prvi del se osredotoča na preučitev hmeljnih kultivarjev v Sloveniji in na značilnosti svetovnega trga. Drugi del disertacije preučuje učinkovitost ekstrakcije hmelja z različnimi topili pod sub- in superkritičnimi pogoji delovanja. Topila so bila izbrana glede na njihovo različno polarnost. CO2, propan in SF6 so bili uporabljeni kot nepolarna topila, DME pa kot polarno topilo. Še posebej sta nas zanimala DME in SF6, saj še nobena študija ni preučevala postopka ekstrakcije hmelja z uporabo teh dveh topil. Pri enakih pogojih delovanja so bila topila v različnih stanjih. Delovni parametri so bili 50 bar, 100 bar in 150 bar ter 20 °C, 40 °C, 60 °C in 80 °C za vsa topila. Za postopek ekstrakcije smo uporabili semi-kontinuirni ekstrakcijski postopek, kjer smo raziskovali vpliv ekstrakcijskih parametrov na izkoristek ekstrakcije ter kvaliteto dobljenega ekstrakta. Matematični model, ki temelji na drugem Fickovem zakonu, je dobro opisal eksperimentalne rezultate ekstrakcij. V vseh 27 vzorcih ekstraktov smo določili vsebnost α- in β-kislin z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Na koncentracijo mehkih kislin v hmeljnih ekstraktih so v veliki meri vplivali vrsta topila ter temperatura in tlak, uporabljena med ekstrakcijo. Rezultati kažejo, da sta bila CO2 in propan po topnosti približno enakovredna DME, medtem ko je bil SF6 pri enakih pogojih zelo slabo topilo za ekstrakcijo hmeljevih smol. V nadaljevanju smo ocenili vsebnost eteričnih olj in fenilnega flavonoida ksantohumola (XN) v ekstraktih hmelja. Za določanje vsebnosti XN v ekstraktih je bila uporabljena HPLC metoda. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bila najvišja koncentracija XN ugotovljena v ekstraktih, pridobljenih z DME. Za analizo eteričnih olj v ekstraktih, povezanih z izrazitim vonjem, je bila izvedena parna destilacija ekstraktov in uporabljena GC analiza. Hmeljno olje, pridobljeno z ekstrakti CO2 pri specifičnih pogojih, je imelo najvišjo relativno koncentracijo linalola, β-kariofilena in α-humulena, olje, pridobljeno z ekstrakti propana, pa je imelo najvišjo vsebnost vseh drugih petih izbranih sestavin (mircena, geraniola, farnezena, α-selinena in δ-kadinena). Relativna vsebnost preiskovanih sestavin eteričnega olja v izvlečkih DME je bila podobna kot v izvlečkih iz propana. S pospešenim testom staranja ekstraktov smo proučili vpliv zraka (oksidacije) in temperature na njihovo skladiščno obstojnost ter ugotavljali razliko vsebnosti α- in β-kislin, XN in EO pri specifičnih pogojih ekstrakcij. Zadnji del doktorske disertacije predlaga načrtovanje procesa CO2 ekstrakcije in ekonomsko analizo investicije. V ta namen smo naredili zasnovo »scale-up« postopka in optimizirali postopek CO2 ekstrakcije. Za separacijske procese smo razvili model prenosa snovi med trdno in tekočo fazo, obogateno z znanjem termodinamike, transportnih pojavov in masno bilanco. Z ozirom, da postaja produktno inženirstvo izredno aktualno za tehnološki razvoj, potrebuje vso zahtevno znanstveno in strokovno podlago. Določili smo karakteristike posameznih procesnih enot in ocenili vrednosti investicije. Ovrednotili smo obratovalne stroške in stroške pogonskih sredstev, kamor spada časovni delež obratovanja, stroške električne energije, stroške pare in stroške hladilne vode. Glede na situacijo v hmeljarstvu smo določili stroške hmelja. Na trgu se stekajo informacije o ponudbi in povpraševanju in tu se - glede na splet tržnih dogajanj - oblikuje tudi cena hmelja. Glede na sam proces ekstrakcije smo določili tudi stroške dela ter ovrednotili prihodke od prodaje ekstrakta. Naredili smo finančno analizo s kriteriji za odločanje o sprejemljivosti investicije.
Keywords: hmelj (Humulus lupulus L.), sub- in superkritična ekstrakcija, ogljikov dioksid, propan, dimetil eter, žveplov heksafluorid, eterično olje hmelja, CO2 ekstrakcija, finančna analiza
Published in DKUM: 06.03.2023; Views: 90; Downloads: 72
Full text (5,88 MB)

Abstract: Covid-19 bolezen je bila prvič prepoznana kot grožnja decembra 2019 v mestu Wuhan, Kitajska. Od takrat se je virus razširil po državah po vsem svetu in v kratkem času je WHO razglasila, da virus COVID 19 predstavlja izredne razmere na področju javnega zdravja. Uničujoč vpliv virusa ni omejen samo na področje javnega zdravja, ampak postane očiten tudi na ravni finančne dejavnosti. V luči krize pandemije Covid je svet bil priča pomembnim in dramatičnim spremembam na vseh ravneh, trendih in sektorjih, zaradi katerih je pandemija postala utemeljitev in način za ponovno razmišljanje o številnih temah, na katere je vplival ta virus, med drugim tudi na računovostvo. Med pandemijo so se organizacije soočale s številnimi težavami, kot je grožnja bankrota in plačilne nesposobnosti, ki so jih motivirale, da sprejmejo različne ukrepe, tudi odločitev za delo na daljavo, ki je prineslo ogromno izzivov. Glavni izzivi, s katerimi so se zaradi dela na daljavo soočali računovodje so večja delovna obremenitev, več stresa, več elektronske pošte in sestankov, slepa komunikacija s strankami, izolacija od sodelavcev oziroma članov ekipe. Virus je defintivno dodal večji pritisk na profesionalno in etično ravnanje računovodskega poklica. Seveda pa ima vsak izziv pozitivne in negativne vplive. Poleg zgoraj naštetih izzivov je pandemije prinesla tudi veliko priložnosti za izboljšave. Tako bi se naj soočali z »novim normalnim« računovodenjem, kot so računovodstvo po pandemiji poimenovali člani »velikih 4«. To delo obravava najpomembnejše vidike, izzive in spremembe, ki jih je pandemija prinesla v računovodstvo in v delo računovodij. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 200 računovodij iz Slovenije, s katero smo dobili pomemben vpogled v spremembe, ki jih je Covid-19 prinesel v vsakdanje poklicno življenje računovodij.
Keywords: Covid-19, Pandemija, Revizija, Računovodstvo, Delo na daljavo
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 37; Downloads: 14
Full text (1,14 MB)

Abstract: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen. Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«. Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve. Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Keywords: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Published in DKUM: 03.02.2023; Views: 94; Downloads: 15
Full text (1,94 MB)

Abstract: Uvod: V času trajanja pandemije COVID-19 je bil svet prisiljen v omejevanja stikov za zaščito ranljivih skupin, v katero spadajo tudi starejše osebe. Zaradi omejevanja stikov in socialnega distanciranja z namenom zaščite ranljivih in krhkih starejših oseb so nastale številne posledice, kot so depresija, osamljenost, motnje razpoloženja, čustvene motnje, razdražljivost. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti v času pandemije COVID-19 na duševno dobro počutje starejših oseb. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku. Pri pregledu, analizi in sintezi člankov smo uporabili naslednje podatkovne baze: CINAHL, PubMed, Sage in Web of Science. Za izbiro in prikaz člankov iz podatkovnih baz je bil uporabljen diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. S tematsko analizo smo zbrane podatke ustrezno analizirali in sintetizirali. Rezultati: Od skupnega seštevka 1102 zadetkov smo vključili 13 zadetkov. Skozi analizo in sintezo smo dobili štiri podkategorije, in sicer Biološki, Psihološki in Socialni vidik ter Spopadanje s pandemijo. Na podlagi podkategorij smo oblikovali eno glavno kategorijo, in sicer Duševno dobro počutje starejše osebe v času pandemije COVID-19. Razprava in sklep: Negativen vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti je terjal negativne posledice na duševnem počutju starejših oseb. Nastale so številne posledice na duševnem počutju starejših oseb, ki so negativno vplivale na sam potek njihovega življenja.
Keywords: osamljenost, socialna izoliranost, starejše osebe, Covid-19, pregled
Published in DKUM: 25.01.2023; Views: 232; Downloads: 144
Full text (1,75 MB)