1. Vzpostavitev sistema izposoje javnih e-koles na KoroškemViktorija Miklavc, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava možnosti vzpostavitve regijskega sistema izposoje javnih e-koles na območju Koroške regije ter priložnosti za njegovo čezmejno povezovanje z Avstrijo. Namen raziskave je bil analizirati trenutno stanje mobilnosti v regiji, proučiti obstoječe in načrtovane kolesarske povezave, določiti kriterije za izbiro lokacij postaj in števila koles ter oceniti učinke uvedbe sistema na potovalne navade prebivalcev in turistov. Uporabili smo kombinacijo deskriptivne, kvantitativne, kvalitativne, primerjalne in scenarijske analize. Rezultati kažejo, da bi lahko uvedba sistema prispevala k zmanjšanju deleža poti z osebnim avtomobilom, povečanju uporabe trajnostnih oblik mobilnosti in izboljšanju dostopnosti znotraj občin ter med njimi. Poleg tega bi sistem s postajami ob turističnih atrakcijah ter ob mejnih prehodih omogočal krepitev čezmejnega sodelovanja in razvoj novih turističnih produktov. Sklepna ugotovitev je, da sistem izposoje e-koles predstavlja učinkovit ukrep trajnostne mobilnosti, ki hkrati podpira okoljski, gospodarski in socialni razvoj Koroške regije.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, e-kolesa, Koroška, sistem izposoje, čezmejno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (4,26 MB) |
2. Analiza kolesarske mreže v občini Slovenska Bistrica s poudarkom na zagotavljanju dostopnosti znotraj občineToni Kovše, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava kolesarsko infrastrukturo v Občini Slovenska Bistrica s poudarkom na zagotavljanju dostopnosti za kolesarje. Namen naloge je analizirati obstoječe stanje kolesarskih površin ter oblikovati predloge za vzpostavitev povezane, varne in funkcionalne kolesarske mreže. V teoretičnem delu predstavimo vrste kolesarskih površin, tehnične zahteve za njihovo načrtovanje ter ključne smernice za oblikovanje varnega in učinkovitega omrežja. Posebej izpostavimo pomen kolesarskih povezav v bližini šol, vrtcev in drugih večjih prometnih generatorjev.
V praktičnem delu analiziramo stanje na državnih in občinskih cestah ter glede na prometne podatke in prostorske pogoje določimo najprimernejšo obliko kolesarske površine za posamezne ulice. Ugotovili smo, da je obstoječa infrastruktura pomanjkljiva, pogosto nepovezana in nevarna za uporabnike. Predlagamo konkretne infrastrukturne rešitve, kot so kolesarske steze, pasovi in souporaba prometnih površin, s ciljem izboljšanja prometne varnosti in spodbujanja trajnostne mobilnosti. Zaključno delo prikazuje, da ima Občina Slovenska Bistrica velik potencial za razvoj kakovostnega kolesarskega omrežja, ki bi prispevalo k boljši dostopnosti in varni vožnji kolesarjev.
Ključne besede: kolesarska površina, kolesarji, kolesarska mreža, varnost v prometu, promet
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,71 MB) |
3. Možnosti uporabe tovornih vagonov za hitrosti do 120 km/h glede na vrsto tovora in stanje železniške infrastruktureGašper Vozelj, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava možnosti uporabe tovornih vagonov pri hitrostih do 120 km/h ter ocenjuje skladnost obstoječega voznega parka podjetja SŽ- tovorni promet in infrastrukture s temi zahtevami. Predstavljene so glavne serije vagonov in njihove tehnične značilnosti, opravljena pa je tudi analiza prepeljanega blaga v obdobju 2010–2024, s posebnim poudarkom na intermodalnem prometu. Analiza kaže, da več kot petina prog v Sloveniji že omogoča hitrosti nad 120 km/h, približno tretjina lokomotiv je temu prilagojenih, pri tovoru pa so za to hitrost posebej primerni avtomobili in kontejnerji, ki predstavljajo skoraj polovico celotnega pretovora. Največja omejitev se kaže pri vagonih, kjer je delež ustreznih nizek, kar nakazuje potrebo po posodobitvah, če želi železniški tovorni promet v Sloveniji izkoristiti svoj potencial in slediti evropskim standardom.
Ključne besede: Tovorni vagoni, hitrost 120 km/h, tovorni tokovi, RFC koridorji, železniška infrastruktura, SŽ- tovorni promet.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,12 MB) |
4. Analiza varnosti in kapacitete križišča Domžale - Trzin pri Depali vasiAjka Durić, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo varnosti in kapacitete križišča v Depali vasi z namenom izboljšanja prometne varnosti in pretočnosti. V raziskavi smo preučili trenutno stanje križišča z uporabo podatkov o prometnih obremenitvah, pridobljenih od podjetja Omega Consult, ter statistik prometnih nesreč za obdobje 2012–2022, dostavljenih s strani Agencije za varnost prometa.
S pomočjo simulacij v programu VISSIM in analize s programsko opremo SIDRA INTERSECTION smo ocenili različne variante križišča, vključno z nesemaforiziranim križiščem, semaforiziranim križiščem in krožiščem. Teoretično ozadje analize vključuje ocenjevanje ravni storitve (LOS) in kapacitetnih modelov, ki določajo zmogljivost križišča v različnih prometnih pogojih. Krožišče z dvema pasovoma se izkaže za najboljšo rešitev, saj omogoča boljšo razporeditev prometnih tokov, povečuje varnost in zmanjšuje zastoje. Kratkoročne rešitve vključujejo uvedbo dodatnih zavijalnih pasov in zmanjšanje hitrosti na regionalni cesti, kar bo izboljšalo pretočnost in varnost. Dolgoročno pa predlagamo preureditev križišča v krožišče, kar bi trajno rešilo težave s prometno pretočnostjo in varnostjo.
Ključne besede: križišče, varnostna analiza, kapacitetna analiza, prometne nesreče, obremenitve križišča, prometna varnost, infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,76 MB) |
5. Prometna varnost otrok na prehodih za pešceNastja Janžič, 2025, diplomsko delo Opis: Prometna varnost otrok na prehodih za pešce je pereča tema, saj so otroci kot tudi ostali pešci pogosto ranljivi člen v prometu. Otroci se na prehodih za pešce srečujejo s številnimi tveganji, saj niso dovolj osveščeni oziroma obveščeni o pravilih in nevarnostih v prometu. Diplomsko delo obravnava vedenje in predvsem varnost osnovnošolskih otrok. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke, ki prečkajo nesemaforiziran prehod za pešce. Najprej smo se spoznali s pravilniki in zakoni o tem, kakšni so kriteriji za načrtovanje prehoda za pešce, kako so urejene in opremljene površine okoli šol, kakšna bi naj bila razsvetljava na prehodih za pešce, veliko pozornost pa smo namenili psihičnemu razvoju otroka med 6. in 14. letom. Obravnavani so bili prehodi za pešce v Mestni občini Maribor, ki so nameščeni v okolici osnovnih šol. S pomočjo videoposnetkov smo lažje opazovali dejansko stanje na cestah in prehodih ter analizirali otroke kot pešce ter voznike. Na koncu smo rezultate med seboj primerjali in jih analizirali. Z analizo smo ugotovili, kaj bi bilo potrebno v določenih primerih dodati ali spremeniti in mogoče s tem stanje tudi izboljšati.
Ključne besede: promet, otroci, prehod za pešce, varnost v prometu
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (4,01 MB) |
6. Povečanje zmogljivosti na železniški povezavi Pragersko-Ormož-HodošTimotej Modrić, 2024, diplomsko delo Opis: Železniška infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj države, saj omogoča
učinkoviti pretok blaga in ljudi. Vlak ima možnost prevažanja velikih količin tovora na dolge
razdalje, kar pripomore k okoljski trajnosti, ker je v primerjavi z drugimi oblikami prevoza
železniški promet okolju prijaznejši. V diplomskem delu je analizirana železniška povezava
Pragersko – Ormož – Hodoš, ki je del Sredozemskega koridorja RFC 6 in je bila v sklopu
nadgradnje železniškega sistema posodobljena. Kljub nadgradnji te povezave so dolžine
postajnih tirov ponekod prekratke za križanje vlakov dolžine 740 metrov, kakor tudi omejitve
pri zavarovanju proge, kar vpliva na daljše potovalne čase in zmanjšano zmogljivost.
Diplomsko delo se osredotoča na železniško infrastrukturo in vpliv vodenja prometa na
povečanje zmogljivosti in potovalnih časov na obravnavani železniški povezavi.
Ključne besede: povečanje zmogljivosti, potovalni časi, železniški promet, železniška
infrastruktura, interoperabilnost, Pragersko – Ormož - Hodoš
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (7,05 MB) |
7. Prometna varnost otrok na poti do šoleIna Džafić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava prometno varnost osnovnošolcev, s poudarkom na varnosti na poti do šole. V uvodnem delu so opredeljeni problem, cilji raziskave, teze, predpostavke in uporabljene metode raziskovanja. Glavni cilj raziskave je oceniti trenutne razmere prometne varnosti v okolici izbranih osnovnih šol in predlagati izboljšave za večjo varnost otrok.
Raziskava se osredotoča na pomen prometne varnosti in vlogo različnih deležnikov, vključno z izobraževalnim sistemom. Obravnavan je tudi vpliv razvoja otroka na njegove varnostne potrebe in opravljena analiza varnosti otrok na poti do šole. V okviru raziskave je izvedena anketa med učenci treh osnovnih šol v Mariboru: OŠ Bojana Ilicha, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Toneta Čufarja. Cilj ankete je ugotoviti percepcijo varnosti med učenci in njihovimi starši ter oceniti obstoječo prometno infrastrukturo v okolici teh šol.
Rezultati ankete so pokazali razlike v stopnji zaznane varnosti med različnimi šolami, kar je privedlo do primerjalne analize in oblikovanja predlogov za izboljšanje prometne varnosti. Med glavnimi ugotovitvami sta izpostavljeni potrebi po izboljšanju infrastrukture in večji ozaveščenosti učencev in staršev.
Diplomsko delo zaključujemo s sklepom, kjer so povzeti glavni rezultati raziskave in podani konkretni predlogi za izboljšanje varnosti otrok na poti do šole.
Ključne besede: šolske poti, prometna varnost, varnostni ukrepi, otroci
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,32 MB) |
8. |
9. Taktilni kazalniki za slepe in slabovidne osebeNejc Brezočnik, 2024, diplomsko delo Opis: Vid je dragoceno darilo, ki nam omogoča raziskovanje sveta in zagotavlja ključno vlogo v vsakdanjem življenju, saj nam omogoča prepoznavanje nevarnosti in pravilno usmerjanje. Pogosto se pomena vida ne zavedamo, dokler ga ne izgubimo ali doživimo njegove omejitve. Vključenost slepih in slabovidnih v družbo zahteva prilagoditve javnih prostorov, vključno s taktilnimi oznakami na železniških in avtobusnih postajah, da bi jim omogočili samostojno in varno gibanje. Diplomsko delo preučuje učinkovitost teh sistemov na postajah v Mariboru in primerja njihove prednosti ter slabosti.
Ključne besede: TTVS, slepi in slabovidne osebe, vodilna linija, obvestilno polje, železniška postaja Maribor, avtobusna postaja Maribor, kontrast
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 31
Celotno besedilo (5,11 MB) |
10. Daljinsko vodenje prometa vlakov na odseku proge Zidani Most-Šentilj : diplomsko deloPia Ritonja, 2024, diplomsko delo Opis: V Sloveniji poznamo različne načine vodenja prometa vlakov na železniškem omrežju. V največji meri prevladuje krajevno vodenje, kjer so železniške postaje zasedene s prometnim osebjem. V diplomskem delu je analizirana obstoječa proga Zidani Most–Šentilj z vidika vodenja prometa. Proga Zidani Most–Šentilj je v večini vodena krajevno, za zagotovitev daljinskega vodenja iz centra je potrebna nadgradnja prog in postaj. Analizirane so prednosti in slabosti uvedbe daljinskega vodenja iz centra vodenja prometa. Ugotovili smo, da ukrepi za uvedbo daljinskega vodenja in vključitev daljinskega vodenja prometa vlakov iz centra povečuje varnost potnikov v železniškem prometu, prispeva k zanesljivejšemu delovanju, k zmanjšanju zaposlenih v vodenju prometa ter omogoča večjo prepustnost in zmogljivost proge Zidani Most–Šentilj.
Ključne besede: železniški promet, daljinsko vodenje železniškega prometa, centralno daljinsko vodenje, Zidani Most – Šentilj
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 174
Celotno besedilo (3,95 MB) |
