Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Although Olympic athletes are celebrated for their sports achievements, they often face serious difficulties in their post-sport career employment. Factors of development that are affecting the quality of post-sport career transition of Olympic athletes are important to acknowledge in the dual career (DC) development perspective. Due to the side lining of academic activities, athletes are often not well prepared for the labor market. If they do not gain sufficient financial background in their careers, it can lead to a lack of proper economic inclusion of athletes in their post-sport career employment and further impact their lives. Career transitions of athletes have been the subject of research in different aspects of DC support (e.g., athletic, psychological, psychosocial, academic/vocational, financial), but most research is linked to the student-athlete DC perspective. Therefore, the aim of our research was to examine the impact of factors directly contributing to the quality of the post-sport career transition in Slovenian elite and Olympic athletes and the social class position and employment of these athletes after the termination of their sports career. From DC support practice, we learned that although athletes often have a proper level of education, their post-sport career transitions were not successful. To fill this gap, 168 elite athletes (Mage = 33.34, SD = 13.1) from Slovenia were asked to complete online questionnaires. The results showed a significant contribution of education and DC support-related finances (e.g., employment of athletes in public administration) to the quality of post-sport career transition. Regarding developing a national DC model and based on empirical research, this study identifies the social class position and employment status of former elite athletes from Slovenia. It also identifies opportunities for further research on the quality of the post-sport career transitions and perspectives on DC support. Understanding how different factors contribute to the integrated development of individual athletes to reach their potential in sports, education, and their post-sport career employment is important for theorists, DC practitioners, and stakeholders working with DC athletes. To develop a sufficient mechanism, DC support providers should consider supporting education along with the financial support of athletes during their sports careers and recognizing study-training ecosystems, based on good practices to successfully transition to their post-sport careers. These findings can also be useful for athletes and their athletic triangle support network (e.g., coaches and parents) as a support in the decision-making.
Ključne besede: dual career, olympic athletes, post-sport career transition, factors of development, employment, quality
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 7
Celotno besedilo (262,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 1392; Prenosov: 116
Celotno besedilo (3,64 MB)