| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SPREMEMBE ZAZNAVANJA KULTURE VARNOSTI PACIENTOV V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICE
Zdenka Kramar, 2014, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Varnost pacientov mora biti prioriteta vsakega zaposlenega v zdravstvu, ki se srečuje z oskrbo pacientov ne glede na poklicno skupino in nivo delovanja. Namen: Želeli smo primerjati stopnjo zaznavanja kulture varnosti pacientov pri zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice med letoma 2010 in 2013. Raziskovalna metodologija: Merski instrument je bil anketni vprašalnik Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave. Vključenih je bilo 380 zaposlenih, vrnjenih 91 % anketnih vprašalnikov. Statistična analiza je bila narejena s programom IBM SPSS 20.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Z opisno statistiko smo prikazali odstotke pozitivnih, nevtralnih in negativnih odgovorov. Hipoteze smo preučevali s testom hi-kvadrat. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične pomembnosti. Velikost učinka smo določili s Cramerjevim V koeficientom. Rezultati: Statistično pomembne razlike smo ugotovili tako pri skupni oceni pozitivnih odgovorov kulture varnosti pacientov med letoma 2013 (63,7 %) in 2010 (53,9 %), (χ2 = 4,991; p = 0,082, C – V 0,108) kot tudi pri podpori vrhnjega vodstva, pri učeči se organizaciji, pri podpori vodstva oddelka, pri povratni informaciji o napakah, pri timskem delu med bolnišničnimi oddelki, nekaznovalnem odzivu na napake ter ustreznosti števila in kompetentnosti zaposlenih. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri diplomiranih medicinskih sestrah, tehnikih zdravstvene nege in pri skupini drugih zaposlenih pri nekaznovalnem odzivu na napake in podpori vrhnjega vodstva. Pri tehnikih zdravstvene nege smo ugotovili statistično pomembno boljše rezultate pri timskem delu med bolnišničnimi enotami. Pri zdravnikih nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri trditvi o podpori vrhnjega vodstva na internem, kirurškem oddelku, anesteziji, urgenci in na drugih manjših oddelkih. Statistično pomembno boljše rezultate smo ugotovili še pri naslednjih trditvah na posameznih oddelkih: kirurški oddelek – timsko delo med enotami, nekaznovalni odziv na napake, učeča se organizacija; urgenca – nekaznovalni odziv na napake; manjši oddelki – učeča se organizacija; anesteziološki oddelek – timsko delo med enotami. Na ginekološko-porodniškem in pediatričnem oddelku, na oddelku za radiologijo in v laboratoriju nismo našli statistično pomembnih izboljšav, saj so bile izhodiščne vrednosti v letu 2010 relativno visoke in je bilo zato izboljšave težje doseči. Sklep: Ugotovili smo, da se je skupno zaznavanje kulture varnosti med letoma 2010 in 2013 v bolnišnici statistično pomembno izboljšalo, zaznane so izboljšave pri določenih sklopih, pa tudi pri poklicnih skupinah in oddelkih.
Keywords: kultura varnosti, napake v zdravstvu, varnost pacientov, bolnišnica, anketa
Published: 02.12.2014; Views: 2040; Downloads: 494
.pdf Full text (2,27 MB)

2.
ANALIZA PREDAJE PACIENTOV IN UVEDBA STANDARDIZIRANEGA ORODJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNE IN USPEŠNE PREDAJE PACIENTOV
Katja Vrankar, 2013, master's thesis

Abstract: Izhodišča: S predajo pacienta dosežemo timski pristop dela, specializirano oskrbo in nepretrgano zdravstveno obravnavo. Namen: Z raziskavo smo napravili posnetek stanja predaje pacientov v terciarni ustanovi ter na podlagi ugotovitev uvedli izboljšave. Raziskovalna metodologija: Vzorec v prvem delu raziskave je zajemal 9 medicinskih sester, vodje tima, kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili polstrukturirane individualne intervjuje. V drugem delu raziskave smo zbirali podatke v treh fazah, kot instrumentarij smo uporabili: 1. anketni vprašalnik o predaji pacientov; vzorec je zajemal 30 anketirancev; 2. seznam nabora podatkov za primerjavo s 60 dokumentacijami pacientov; 3. anketni vprašalnik o SIOP komunikacijskem orodju; vzorec je bil enak kot v prvem delu raziskave. Statistična analiza je bila napravljena s programom SPSS 18. Numerične spremenljivke smo predstavili s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom in hi-kvadrat testom. Za preverjanje razlike med skupinami smo uporabili eno faktorsko analizo variance. Rezultati: Formulirali smo glavno kategorijo: ustvarjanje uspešne in varne predaje pacientov, 4 podkategorije: dejavniki uspešne predaje pacientov, dejavniki neuspešne predaje pacientov, razvijanje uspešne predaje pacientov in vzroki za nastanek skorajšnjih napak pri predaji pacientov ter 25 kod. Najpogosteje se je izvajala predaja pacientov med izmenami (PV = 4,7), vključevale so se »sproti posodobljene« informacije (PV = 4,9) o stanju pacienta. Dokumentacija je obstajala le v skupini premeščenih pacientov pri podatkih nekaterih meritev in je bila v skladu z našimi pričakovanji (p < 0,05). Pri drugih podatkih smo našli statistično pomembno slabše rezultate od naših pričakovanj. Preiskovanci so z (t = 8,000; p < 0,001) višjim povprečjem ocenili SIOP poročilo (PV = 5,0) kot učinkovito komunikacijsko orodje glede na metodo prostega pripovedovanja (PV = 3,2) in s statistično pomembno (t = 10,539; p < 0,001) višjim povprečjem ocenili SIOP poročilo (PV = 5,0) kot učinkovito orodje za preverjanje ustno prejetih informacij glede na metodo prostega pripovedovanja (PV = 2,9). Sklep: Ugotovili smo, da preiskovanci z dosedanjim načinom predaje pacienta niso bili zadovoljni, dokumentacija predaje pacientov je bila pomanjkljiva. Uvedli smo predajo ob pacientu in SIOP poročilo.
Keywords: predaja pacienta, kakovost, varnost, uvajanje izboljšav, SIOP komunikacijsko orodje
Published: 06.08.2013; Views: 2343; Downloads: 621
.pdf Full text (2,55 MB)

3.
Samoocenjevanje študentov zdravstvene nege s pomočjo video posnetkov pri poučevanju negovalnih intervencij v specialni učilnici
Doroteja Rebec, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Uvod: Strokovnjaki iz kliničnih okolij ugotavljajo, da današnji diplomanti zdravstvene nege ob zaključku šolanja niso dovolj usposobljeni za prevzem odgovornosti poklica diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika. Hkrati je pri študentih zdravstvene nege opaziti nizko stopnjo motiviranosti in pasiven odnos do učenja negovalnih intervencij v simuliranem okolju, kar neugodno vpliva na njihovo praktično usposobljenost. Namen naloge je bil ugotoviti, ali metoda samoocenjevanja s pomočjo video posnetkov kot oblika poučevanja izboljša učne rezultate pri učenju vakuumskega odvzema venozne krvi pri odraslem pacientu. Metode: Raziskava je potekala med študenti 1. letnika zdravstvene nege. Vključenih je bilo 28 študentov, od tega 14 v primerjalno in 14 v poskusno skupino. Obe skupini sta se negovalne intervencije učili s pomočjo demonstracije in vaje. Preverjanja znanja s povratno informacijo o uspešnosti izvajanja so bili študentje deležni dvakrat - v primerjalni skupini s pomočjo opomnika, v poskusni pa dodatno še z gledanjem posnetka lastnega izvajanja. Dosežene povprečne ocene so bile merilo za napredek v znanju. Rezultati: Poskusna skupina je na lestvici od 1,00 do 3,00 pri drugem preverjanju znanja dosegla višje povprečne ocene v predpripravi (1,67), v zaključnem delu intervencije (1,48) in za izvajanje celotne intervencije (1,79) glede na primerjalno skupino (1,43; 1,47; 1,75). Primerjalna je bila boljša v pripravi materiala (1,98) in v neposredni izvedbi intervencije (2,12) glede na poskusno (1,88; 2,11). Poskusna je ocene dvignila bolj oz. jih je za manj poslabšala od primerjalne v treh od štirih sklopov in v celotni izvedbi intervencije. Primerjalna je glede na poskusno imela za 9,6% več korakov, ki so bili oba dneva pozitivno ocenjeni, poskusna pa je v izvajanju celotne intervencije dosegla višji odstotek bolje (46%) in nižji odstotek slabše (19,1%) izvedenih korakov glede na primerjalno (33,3% in 22,2%). Izvajanje so študentje izboljšali predvsem v korakih, ki se nanašajo neposredno na akt odvzema venozne krvi pri odraslem in so izvedljivi na modelu roke kot simulatorju delnih nalog. Zaključek: Poskusna skupina je dosegla relativno boljše učne rezultate glede na primerjalno skupino, čeprav brez statistično pomembnih razlik. Vpliv metode samoocenjevanja s pomočjo video posnetkov na praktično usposobljenost študentov bi bilo potrebno raziskati pri vseh negovalnih intervencijah, ki se jih študentje zdravstvene nege učijo. Ocenjevalno orodje bi bilo potrebo prilagoditi možnostim učnega okolja.
Keywords: učenje negovalnih intervencij, simulirano okolje, samoocenjevanje s pomočjo video posnetkov
Published: 29.06.2011; Views: 2698; Downloads: 347
.pdf Full text (786,91 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica