31. |
32. |
33. |
34. |
35. VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV ZASTIRANJA NA PRIDELEK CVETAČETamara Kekec, 2014, undergraduate thesis Abstract: V letu 2012 je na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru potekal poljski poskus v okviru programa Core Organic II. Proučili in primerjali smo tri sisteme: (i) rana (ob presajanju cvetače) setev bele detelje (Trifolium repens L.), (ii) pozna setev (18 dni po presajanju cvetače) in (iii) obdelava (brez podseva), ter podseve različno oskrbovali. Oskrba podsevov je vključevala oplete in neoplete površine, obravnavanje z obdelavo pa je bilo razdeljeno na okopane in neokopane parcele. Raziskava je pokazala, da pozna setev bele detelje ob odstranjevanju plevelov dosega signifikantno višje količine pridelkov (34.899 kg/ha) v primerjavi z rano setvijo bele detelje (13.763 kg/ha) in samo obdelavo, brez podseva bele detelje (24.036 kg/ha). Med seboj smo primerjali še različna obravnavanja, ki so vključevala podsev, ki smo ga različno oskrbovali: rana setev - neopleto (RS-BD-Neop), pozna setev - neopleto (PS-BD-Neop), rana setev - opleto (RS-BD-Op), pozna setev - opleto (PS-BD-Op), brez podseva - neokopano (Brez-BD-Neok), brez podseva - okopano (Brez-BD-Ok) in obravnavanje s črno folijo. Najvišji pridelki so bili doseženi na črni foliji 58.304 kg/ha. Statistično značilno primerljivi pridelki s folijo so bili doseženi pri obravnavanjih PS-BD-Op s 45.369 kg/ha in Brez-BD-Ok s 48.073 kg/ha. Slabši pridelki so bili doseženi pri RS-BD-Op in PS-BD-Neop. Pri obravnavanjih RS-BD-Neop in Brez-BD-Neok ni bilo pridelkov, ker so rastline cvetače zaradi konkurenčnosti plevelov propadle.
Keywords: cvetača, bela detelja, pridelek, folija, podsev
Published in DKUM: 26.09.2014; Views: 2399; Downloads: 136
 Full text (715,55 KB) |
36. Uporaba sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin v pridelovanju solateSimona Rubin, 2012, undergraduate thesis Abstract: V zimskem obdobju v letih 2010 in 2011 smo preučevali vpliv sredstev za izboljšanje tal in krepitev rastlin PRPSOL in PRPEBV na solati sorte Complice v zaščitenem prostoru – plastenjaku na kmetiji Weber. Poskus je zasnovan po naključnem blok sistemu s štirimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Pobiranje solate smo izvedli v dveh terminih. V prvem terminu smo izmerili: maso rastline in maso tržnega dela rastline, premer rozete, premer korena solate, vsebnost vitamina C in nitratov ter delež suhe snovi v solati. V drugem terminu pa smo izmerili samo skupno maso in maso tržnega dela rastline. Obravnavanja so statistično značilno vplivala na vse merjene parametre razen na premer rastline (p ≥ 0,05). Proučevani parametri masa rastlin, masa tržnega dela rastlin in premer korena dosegajo najvišje vrednosti v kontroli in pri uporabi PRPSOL, kjer med tema obravnavanjema ni statistično značilnih razlik, foliarna uporaba PRPEBV in kombinacija obeh pa je rezultirala v statistično značilnih nižjih vrednostih.
Keywords: ekološko kmetijstvo, solata, PRPSOL, PRPEBV, morfološke značilnosti, vitamin C, nitrati
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 2411; Downloads: 263
Full text (782,56 KB) |
37. Možnost pridelave travniške arnike (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire) v Spodnji Savinjski dolini glede na različno gostoto nasadaPolonca Kumer, 2012, undergraduate thesis Abstract: Potreba naše družbe po zdravilih in alternativnih pripravkih se veča in z njo pridobivanje ter izkoriščanje zdravilnih rastlin, rastočih v naravi. Prepričanje, da so samo te najboljše za uporabo in jih ni mogoče gojiti na poljih, je dokazano zmotno. V poljskem poskusu leta 2011 se je to pokazalo pri zelo vsestransko uporabni trajnici travniški arniki (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire), ki je po učinkovinah povsem enaka ali celo boljša od avtohtone gorske arnike (Arnica montana L.). Namen poskusa je približati pridelavo arnike ekološkim pridelovalcem, zeliščarjem in posameznikom ter s tem ohraniti naravna rastišča gorske arnike. Na domačem polju v Savinjski dolini je bilo preverjeno, če ta rastlina sploh uspeva v našem podnebju in kakšna gostota ji najbolje ustreza za dober razvoj in pridelek. V poskusu so bile leta 2010 vzgojene in nasajene sadike, leta 2011 pa analizirana obnova in višina rastlin, pridelek, zapleveljenost, čas ročne odbire in učinkovitost pobiranja glede na različne gostote rastlin v nasadu. Ker se travniška arnika razraste z rizomi, se čez zimo zelo dobro okorenini, kar je pokazalo štetje mladih rastlin spomladi 2011. Ponekod se je gostota povečala za kar do 31-krat. Izkazalo se je, da ima termin odbire cvetov statistično značilen vpliv na pridelek in višino rastlin. Gostota zasaditve ni pokazala pomembnih razlik v pridelku, kljub temu je bil ta največji pri 7,7 rastline/m2 oziroma medvrstni razdalji 30 cm in vrstni razdalji 40 cm.
Keywords: arnika, Arnica chamissonis Less., gostota, pridelek, A. montana L., pridelava zelišč
Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 4986; Downloads: 351
Full text (1,24 MB) |
38. PREUSMERITEV KMETIJE PLAZNIK V KMETIJO Z EKOLOŠKO TURISTIČNO PONUDBOKristina Adamič, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je bil izdelan preusmeritveni načrt iz konvencionalne v ekološko pridelavo za izletniško kmetijo Plaznik iz Črne na Koroškem. Načrt je razdeljen na tri dele, to so zatečeno stanje, stanje v preusmeritvi in obdobje ekološke pridelave. V zatečenem stanju je opisan dosedanji način pridelave (sonaravna reja živali), ki zajema osnovne podatke o kmetiji, opis rastlinske pridelave, živinoreje, predelave, trženja, opisana je finančna situacija ter pričakovani problemi pri preusmeritvi. Obdobje preusmeritve traja 2 leti in opisuje potrebne spremembe za prehod na ekološko kmetovanje. Ker dosedanja pridelava ni intenzivna, večjih sprememb ni. Potrebna je ureditev izpustov za živali, dokup ekološke krme, dokup živali iz ekoloških kmetij ipd. Obdobje ekološke pridelave pa predstavlja kmetijo po preteku preusmeritvenega obdobja. Predstavljeni so finančni rezultati v vseh obdobjih, iz katerih smo ugotovili, da je najvišji finančni rezultat v obdobju konvencionalne pridelave, najnižji pa v obdobju ekološke pridelave. Na kmetiji je registrirana dopolnilna dejavnost turizem na kmetiji oz. izletniška kmetija in ker nacionalna zakonodaja omogoča certificirano ponudbo ekoloških živil v obratih javne prehrane ter zaradi vse večjega povpraševanja gostov po tovrstnih jedeh, smo sestavili primer ekološkega menija, v katerem so vse jedi sestavljene iz ekoloških živil. Na podlagi kalkulacij smo ugotovili, da so stroški ekološkega menija za 0,53 evrov višji od stroškov pri pripravi konvencionalnega menija. Prihodek je glede na prodajno ceno za 0,77 evrov višji pri ekološkem meniju.
Keywords: ekološko kmetijstvo / preusmeritev / preusmeritveni načrt / ekološki meni / ekonomika
Published in DKUM: 13.10.2011; Views: 3578; Downloads: 783
Full text (260,97 KB) |
39. VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZMartina Robačer, 2009, master's thesis Abstract: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Keywords: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Published in DKUM: 22.12.2009; Views: 5943; Downloads: 542
Full text (806,42 KB) |
