21. Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprikeAleksander Bobovnik, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Keywords: paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 2160; Downloads: 216
 Full text (1,23 MB) |
22. Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalihSanja Brumec, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Keywords: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Published in DKUM: 23.08.2017; Views: 1679; Downloads: 178
Full text (1,07 MB) |
23. Primerjava med permakulturnim, konvencionalnim in ekološkim vrtomSuzana Vrbač, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, je opazna težnja, da bi vsako gospodinjstvo imelo svoj vrt, vedno večja pa je tudi želja po samooskrbi. Prav tako so ljudje vedno bolj osveščeni glede pomembnosti neoporečne hrane, vzgojene brez pesticidov in na čim bolj naraven način. Zato je bila v letu 2016 narejena diplomska naloga, katere namen je iz različnih aspektov, pomembnih za vsakega sodobnega vrtičkarja, ugotoviti, kakšen način vrtnarjenja je najbolj optimalen, da ima vrtičkar čim več koristi s čim manj negativnimi vplivi na okolje. Med tremi različnimi načini oskrbe vrta, in sicer permakulturnim, ekološkim ter konvencionalno oskrbovanim vrtom, je bila narejena primerjava skupne količine pridelkov posameznih zelenjadnic, števila plodov, velikosti rastlin, največje pojavnosti določenih bolezni in škodljivcev, populacija deževnikov ter analiza inputov in ocena tržne vrednosti. V poskusu smo želeli priti do rezultatov, kateri pridelovalni način privablja največ koristnih organizmov ter naredili primerjavo v populaciji deževnikov. Kot zaključek je iz vseh vloženih inputov (stroški za gnojila, škropiva, ure dela ...) ovrednotena in izračunana povprečna lastna cena pridelkov glede na način oskrbe vrta. Rezultati so pokazali, da je bilo v primerjavi s konvencionalnim vrtom na ekološkem 25,01 % manj pridelka, na permakulturnem pa 39,38 %. Pri analizi populacije deževnikov smo prišli do zaključka, da sta število srednjih deževnikov in skupna masa deževnikov odvisna od načina pridelave. Tako je število srednjih deževnikov na ekološkem vrtu (17,0/0,25 m2) in permakulturnem vrtu (17,5/0,25 m2) statistično enako in večje od števila deževnikov na konvencionalnem vrtu (12,0/0,25 m2 ). Pri izračunu tržne vrednosti smo prišli do rezultatov, da je najoptimalnejši ekološki vrt s skupnimi stroški 348,8 € letno. Rezultati poskusa, narejenega v letu 2016, lahko vrtičkarjem pomagajo pri lažji odločitvi, za kateri pridelovalni sistem se bodo odločili.
Keywords: vrt, ekološko, konvencionalno, permakulturno
Published in DKUM: 10.05.2017; Views: 1313; Downloads: 108
Full text (1,88 MB) |
24. Ekološka pridelava pora in cvetače s podsevkom bele deteljeJulijana Zorec, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V ekološki pridelavi zelenjave se preskušajo različne metode in postopki s ciljem zmanjšati dokupe gnojil in sredstev za varstvo rastlin tudi z uporabo različnih podsevkov ali združenih setev. Cilj preučevanja je primerjava pridelave pora in cvetače s podsevkom bele detelje in na črni foliji kot običajnim načinom. V letu 2014 je bil v okviru projekta InterVeg na ekološki kmetiji Berden v Hrastju - Moti izveden poljski poskus s cvetačo sorte 'Snežna kepa' in porom 'Striker F1' s podsevkom bele detelje v primerjavi s pridelavo na črni foliji. Med rastno dobo pora in cvetače je bil ocenjen pojav škodljivcev in bolezni ter ob koncu rastne dobe rastlin izvrednoten skupni in tržni del pridelka, ocenjene so bile morfološke značilnosti ter še enkrat ocenjen pojav škodljivcev. V naletu škodljivcev pri cvetači med pridelavo na črni foliji in pridelavo s podsevkom bele detelje ni statistično značilnih razlik. Rezultati ocene škodljivcev in bolezni pri poru kažejo, da je pojav porove zavrtalke večji na črni foliji. Prav tako je bila večja okuženost z alternarijo pri pridelavi na črni foliji. Pri skupni masi cvetače in pri premeru rože ni statistično značilnih razlik, večje razlike so pri tržni masi cvetače, kjer je bila pri pridelavi na črni foliji tržna masa statistično značilno večja (0,272 kg/rastlino) kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,207 kg/rastlino). Skupna masa pora je statistično značilno večja (0,205 kg/rastlino) pri pridelavi na črni foliji kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,113 kg/rastlino). Prav tako je povprečen premer stebla pora večji pri pridelavi s črno folijo. Razlik Med pridelovalnima sistemoma ni bilo značilnih razlik pri tržni masi pora. Ob podsevku bele detelje je bil v primeru pridelave pora ohranjen tržni pridelek in zmanjšana prisotnost škodljivcev, kar nakazuje možnost uporabe takega pridelovalnega sistema tudi v praksi.
Keywords: ekološka pridelava, por, cvetača, podsevek, črna folija
Published in DKUM: 10.05.2017; Views: 1513; Downloads: 139
Full text (1,51 MB) |
25. Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelaveJožica Glavač, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Keywords: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Published in DKUM: 09.05.2017; Views: 1386; Downloads: 109
Full text (2,12 MB) |
26. Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju Savinjske regijeNina Tamše, 2017, master's thesis/paper Abstract: Ekološko kmetijstvo in ekološka živila sta vse pomembnejša segmenta v svetovnem in evropskem prostoru, saj je dandanes vse več ozaveščenih potrošnikov, katerim ni več pomembna samo zunanja, ampak tudi notranja kakovost živil. Ključni porabniki hrane so javni zavodi. Otroke, bolnike in starostnike v Sloveniji uvrščamo med ogrožene skupine prebivalstva, za katere je predvidena posebna skrb za zdravo prehranjevanje. Za uspešno vključevanje ekoloških živil v javne zavode morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v socialnem okolju. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov (30 % od vseh javnih zavodov) analiza stanja v javnih zavodih Savinjske regije kaže, da organizatorji prehrane slabše poznajo določene označbe za ekološka živila, vendar pa dobro poznajo prednosti ekoloških živil. Prav tako spodbujajo vključevanje tovrstnih živil v prehrano njihovih uporabnikov, ampak jih pri tem ovirajo zunanji dejavniki: visoke cene ekoloških živil, pomanjkanje ponudnikov, dodatno birokratsko delo, preobremenjenost oziroma premajhno število odgovornih oseb, slaba finančna podpora itd. Samo dobra polovica anketirancev pozna zahtevo iz Zakona o zelenem javnem naročanju o obveznem 10 % deležu ekoloških živil. Kar 41 % javnih zavodov nabavlja živila izključno samo preko sistema javnega naročanja. Odgovorne osebe, ki odločajo o nabavi živil, v večji meri predstavljajo vodje kuhinje ali profesorji oziroma učitelji biologije/gospodinjstva (52 %), ki pa morajo pogosto za pripravo dokumentacije za objavo javnega naročila najeti zunanjo strokovno pomoč
(59 %). V prihodnje predlagamo medsebojna sodelovanja, brezplačna izobraževanja in dodatno strokovno pomoč za vse osebe, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja živil.
Keywords: ekološka živila, organizator prehrane, javni zavodi, zeleno javno naročanje, ekološke označbe
Published in DKUM: 30.01.2017; Views: 3915; Downloads: 354
Full text (2,40 MB) |
27. NOTRANJA KAKOVOST SOLATE V ODVISNOSTI OD KMETIJSKIH PRIDELOVALNIH SISTEMOVGregor Kukovič, 2016, master's thesis/paper Abstract: Potrošniki dandanes dajejo vse večji poudarek na poreklo in način pridelave zelenjave. Zelenjava lokalnega porekla, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, naj bi imela prednosti pred zelenjavo tujega porekla in pridelano na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. V poljskem poskusu v letu 2015 je bil preverjen vpliv prej omenjenih različnih pridelovalnih sistemov in kontrolnega obravnavanja (KONT) na vsebnost določenih notranjih parametrov (nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorjev in suhe snovi) pri dveh sortah solate ('Comice' in 'Leda') z analizami v laboratoriju in s hitrimi testi. Pri različnih pogojih skladiščenja so bile z dekompozicijskim testom preverjene razlike v skladiščni sposobnosti solate iz različnih pridelovalnih sistemov. Solata ekološkega in biodinamičnega izvora vsebuje večjo količino sladkorjev in vitamina C ter nižjo vsebnost nitratov in nitritov. Hitri testi so v primerjavi z laboratorijskimi analizami uporabna metoda za določanje vsebnosti nitratov in askorbinske kisline (vitamina C). Zaznan je bil trend višjih vsebnosti posameznih parametrov v sorti 'Comice'. Povprečne vsebnosti nitratov pri meritvah s hitrimi testi so znašale 229,92 mg/l, nitritov 2,45 mg/l, askorbinske kisline 85,16 mg/l in skupnih sladkorjev 2,31 oBrix. Vzorci sveže solate so imeli najvišjo vsebnost suhe snovi pri integrirani pridelavi (6,39 %), vzorci, hranjeni na sobni temperaturi, iz konvencionalne pridelave (3,52 %), pri vzorcih iz hladilnice pa iz integrirane (6,07 %). Izguba mase solate med skladiščenjem je bila najnižja pri vzorcih iz BD pridelovalnega sistema. Solato je na podlagi rezultatov na sobni temperaturi smiselno skladiščiti do največ enega tedna. Vsebnost vitamina C se je na sobni temperaturi povišala, v hladilnici pa zmanjšala. Uspeli smo potrditi, da vzorci EKO in BD izvora vsebujejo nižjo vsebnost nitratov in nitritov, medtem ko za ostale notranje parametre kot tudi za tržno kakovost nismo popolnoma potrdili prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov.
Keywords: notranja kakovost, pridelovalni sistemi, solata, dekompozicijski testi
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 3027; Downloads: 265
Full text (3,10 MB) |
28. Vpliv načina pridelave na pridelek in kakovost paradižnikaTine Sušek, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Na pridelek in kakovost paradižnika, v svetovnem merilu najpomembnejše zelenjadnice, imajo lahko pridelovalni sistemi (PS) odločilen vpliv. Poljski poskus je bil izveden leta 2015 na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kjer je bil proučevan vpliv PS (ekološki, biodinamični, integrirani in konvencionalni) na pridelek in kakovost (vsebnost sladkorja, C-vitamina, nitratov in nitritov) dveh kultivarjev ('Jani' in 'Amaneta F1') paradižnika. Vsako obravnavanje je bilo oskrbovano skladno z zahtevami za določen PS in dobro kmetijsko prakso. Najvišja skupna masa pridelka je v konvencionalnem (56,71 t ha-1) in biodinamičnem (53,98 t ha-1) PS, v tržnem pridelku se pridelki med konvencionalnim (37,58 t ha-1), biodinamičnim (36,77 t ha-1), integriranim (31,43 t ha-1) in ekološkim (27,13 t ha-1) PS ne razlikujejo. Najvišja vsebnost sladkorja je v biodinamičnem (4,92 oBx) in ekološkem (4,88 oBx) PS. Najnižja vsebnost nitratov je v ekološkem (42,67 mg kg-1) ter v integriranem (44,33 mg kg-1) PS. Med kultivarjema je razlika v skupni in tržni masi pridelka, v vsebnosti sladkorja ter C-vitamina v prid kultivarja 'Amaneta F1', ki hkrati kopiči manj nitratov od kultivarja 'Jani'. Potrjeni vplivi PS na proučevane parametre so lahko dobra osnova za odločitev, kateri PS bo izbran za pridelavo paradižnika, pri čemer imajo glede kakovosti prednost manj intenzivni PS.
Keywords: paradižnik, način pridelave, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1877; Downloads: 424
Full text (933,60 KB) |
29. VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI DVEH SORT SOLATEPatricija Frešer, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj zelenjadnic ter njihovo vključevanje v pridelavo. V okviru trajnostnega poljskega poskusa na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, ki poteka že od leta 2007, smo v letu 2015 primerjali pridelek in morfološke lastnosti dveh sort solate v ekološki (EKO), biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), integrirani (IP) kmetijski pridelavi ter v kontrolnem obravnavanju (K). Statistično značilno vpliva PS na skupni pridelek (najmanj K (19,92 t ha^(-1)) in največ BD (33,46 t ha^(-1))) in na tržni pridelek (najmanj K (13,94 t ha^(-1)), največ BD (27,40 t ha^(-1))). Med proučevanima sortama ('Comice' in 'Leda') v pridelkih ni statistično značilnih razlik. PS ne vpliva značilno na tržno maso rozet solate in na višino rozete. Višina rozete se statistično značilno razlikuje med sortama. PS statistično značilno vpliva na obseg solate (najmanj K (47cm), največ BD (57 cm)). Med sortama pa ni statistično značilnega vpliva. PS statistično značilno vpliva na premer rozet solate (najmanj K (18cm), največ BD (23 cm)), prav tako so statistično značilne razlike med sortama. PS je statistično značilno vplival na skupno maso rozete (najmanj K (193 g), največ BD (303 g), med sortama pa ni statistično značilnih razlik. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je v okviru EKO in BD pridelave možno doseči primerljive rezultate kot pri KONV in IP pridelavi.
Keywords: solata, pridelovalni sistemi, pridelek, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 2039; Downloads: 263
Full text (1,40 MB) |
30. PREUČEVANJE KONKURENČNOSTI MED POSEVOM BELE DETELJE IN PLEVELI V EKOLOŠKI PRIDELAVI PORAVita Štefančič, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Cilj preučevanja je bil raziskati vpliv podsevka bele detelje na pridelek pora in njegovo sposobnost kompeticije s pleveli v ekološki pridelavi. S tem namenom smo izvedli poljski poskus leta 2013 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Vključenih je bilo 6 obravnavanj (por okopan (i) in neokopan (ii), združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (iii) in 10.7. (iv) s pletjem, ter združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (v) in 10.7. (vi) brez pletja. Raziskava je pokazala statistično značilen vpliv pridelovalnega sistema na pridelek pora, svežo maso bele detelje in svežo maso plevelov. Podsevek bele detelje je v primerih združene setve, tudi ko je bilo opravljeno pletje, negativno vplival na pridelek pora. Poznejši datum setve podsevka bele detelje zmanjša njegovo kompeticijo z porom. V primerih, ko pletje ni bilo opravljeno, so belo deteljo prerasli pleveli in je bil pridelek pora zelo majhen. V poskusu sta bila uporabljena dva kultivarja, med katerimi ni bilo statistično značilnih razlik v pridelku pora.
Keywords: por / podsev / bela detelja / ekološka pridelava
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 1896; Downloads: 118
Full text (541,34 KB) |
