Search the digital library catalog

Abstract: Cilj magistrskega dela je bil raziskati pigmente, bolj podrobno, ugotoviti, ali je mogoče, omejeno na naš čas in prostor, pridobiti primerne pigmente za slikarsko ustvarjanje, kot so to počeli stari mojstri, ter jih primerno pripraviti, očistiti in uporabiti. V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali barve, njihove lastnosti in naš zaznavni sistem, ki je odgovoren za zaznavanje le-teh. Nato smo ločili barvila od pigmentov in se osredotočili na pigmente, opisali in primerjali njihove lastnosti, kako so jih pridobivali, za kaj so jih uporabljali ter ostala zgodovinska dejstva. Seveda smo omenili tudi slikarske nosilce ter veziva. V praktičnem delu smo se najprej osredotočili na iskanje materialov za izdelavo pigmentov v okolici, nato na obdelavo ter čiščenje, da smo pridobili pigment. Pigmente smo nato uporabili v kombinaciji z različnimi vezivi in to analizirali.
Keywords: pigment, slikarske tehnike, vidno zaznavanje, barve, barvila, nosilec, vezivo
Published in DKUM: 09.01.2024; Views: 324; Downloads: 30
Full text (8,75 MB)

Abstract: Magistrsko delo najprej opredeli pojma portret in avtoportret v slikarstvu, ki pa vodita do vprašanja, zakaj ljudje že od samega začetka stvarjenja čutimo potrebo po reprezentiranju in analizi samega sebe. V latinščini pojem »portretirati« govori o »risanju vnaprej« ali »reprezentaciji« svojega jaza. Možni temeljni povod za nastanek omenjenega je želja, da izrazimo sami sebe drugim, zunanji okolici in družbi ter tako tudi kreiramo objektivno reprezentacijo subjektivnega jaza. Poleg tega se današnji likovni ustvarjalec sooča z uporabo novih likovnih in slikarskih tehnik, ki seveda aktivno sooblikujejo vsebino izraza. Sprejemanje novih tehnik podira meje tradicionalnih medijev in ustvarja sporočilo, ki odraža nove ideje socialnega in političnega vidika 21. stoletja. Nove tehnologije se tako prilagajajo, olajšujejo in hkrati nadgrajujejo avtorske izkušnje na različnih umetniških področjih kot so video, fotografija, instalacija, grafika, risanje in digitalno slikanje. Slednje, torej digitalno slikarstvo, je nastajajoča in hkrati naraščajoča umetniška oblika, v kateri se z digitalnimi orodji s pomočjo računalnika, digitalizacijske/grafične tablice in pisala ter programske opreme v prazno datoteko/digitalni »prazen papir« nanašajo tradicionalne tehnike slikanja, kot so akvarel, olje, impasto itd. Digitalno oljno slikarstvo tako predstavlja zlato nit magistrskega dela, saj so v njegovem sklopu nastala štiri umetniška dela oz. avtoportreti, ki so bili ključni za nastanek zaključnega dela. Slikarski slog avtoportretov se deloma naslanja na opuse starih slikarskih mojstrov, kot so Albrecht Dürer, Francis Bacon, Michelangelo Merisi da Caravaggio, Lucian Freud in Nicola Samori. Na podlagi njihovih navajanj se dotaknem pomena eklektičnega delovanja v smislu rasti lastnega umetniškega sloga, ki nezavedno izhaja iz predhodnih umetnikov in njihovih del, naj bodo to ali velikani umetnosti ali pa povsem neopazna posamezna dela, ki se nam po spletu naključij zasidrajo v spomin. Po opredelitvi in analizi svojega umetniškega sloga se magistrsko delo nadaljuje v opisu praktične izvedbe, kjer opisuje korake procesa, v katerem so nastala dela in krajši opis dveh programov (Procreate in Paint Tool SAI), v katerih so bila dela izvedena. Temu sledi evalvacija nastalih likovnih izdelkov, možne nevšečnosti, ki so se pojavile v samem procesu ustvarjanja in tiskane materializacije del, ter končni sklep, ki obravnava naravo, prednosti in slabosti digitalnega slikanja ter končno idejo o dialogu med digitalnim in tradicionalnim oljnim slikarstvom.
Keywords: Portret, avtoportret, slikarstvo, digitalno slikarstvo, digitalizacija
Published in DKUM: 18.01.2022; Views: 848; Downloads: 69
Full text (2,19 MB)

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega. V obeh delih obravnavamo risbo kot prehajanje od mimetične likovne stvarnosti k nepredmetnemu izrazu. V praktičnem delu smo si zadali izziv, da kar se da nazorno predstavimo proces osebne risarske izkušnje, ki me je vodila od predmetne in opazovane izkušnje preko procesov stilizacije, redukcije in abstrahiranja v bolj in bolj nepredmetni oziroma abstraktni izraz. Prvi, teoretični del, temelji na raziskovanju risbe, kjer opredelimo njeno funkcijo. Skozi zgodovino in vse do danes je risba temeljna osnova vsakega likovnega izraza in je prisotna v vseh likovnih tehnikah, ko avtor določa oblikovne lastnosti svojemu likovnemu izrazu. Risba nam lahko služi kot samostojno delo ali pa ima funkcijo priprave za nadaljnje delo. Raziskovali smo, kakšno vlogo v likovni umetnosti je imela risba v preteklosti in kako se je skozi zgodovino njena vloga spreminjala. V nalogi smo opredelili zvrsti risbe in likovne prvine, ki nam pomagajo, da risbo lažje ovrednotimo in prepoznamo njeno sporočilnost. Mimetična podoba je temeljila na posnemanju in se je skozi zgodovinska obdobja spreminjala. Tako so npr. v renesansi izpostavljali, da umetnost posnema samo lepo resničnost. Umetniki so poleg zunanje upodobitve zajeli še osebni izraz in čustva ter s tem poudarili kar je v naravi skrito. V magistrskem delu smo izpostavili tudi tiste risarske podobe, kjer je razvidno prehajanje iz sveta predmetnih upodobitev v območje nepredmetnega in abstraktnega izraza. Tako smo v raziskovalno delo vključili analizo likovnih del Pabla Picassa, Vasilija Kandinskega in Pieta Mondriana in postopkov abstrahiranja, ki so jih le-tu uporabljali pri svojem ustvarjalnem delu.
Keywords: risba, mimetična podoba, nepredmetna podoba, abstrahiranje, abstraktna umetnost
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 898; Downloads: 87
Full text (5,70 MB)

Abstract: Idejo za izdelavo diplomskega dela sem dobil v času svojega poučevanja, saj se v poklicu vsakodnevno srečujem s prepletanjem glasbe in likovne umetnosti. Začelo me je zanimati, kaj imata ti dve umetnosti skupnega ter kaj ju povezuje oziroma na kakšen način sta povezani. Predvsem sem želel raziskati obdobje konec 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja, saj sem ob prebiranju različne literature ugotovil, da se je v tem obdobju začelo razvijati vedno več novih smeri v glasbi in slikarstvu. Vse to me je pripeljalo k razmišljanju o omenjenih umetniških smereh ter tudi k diplomskemu delu z naslovom Sinteza zvoka in podobe. Za boljše razumevanje prepletanja različnih umetniških zvrsti sem v prvem delu diplomske naloge najprej pojasnil delovanje različnih človeških čutov – vizualni in slušni sistem, ki omogočajo, da lahko glasbo slišimo ter umetniška dela vidimo. Vsi ti čuti nam omogočajo, da dobimo informacije iz okolja neovirano. Opisal sem tudi sinestezije, soobčutje, ki je vplivalo na razvoj glasbe in slikarstva oziroma na prepletanje obeh umetnostnih zvrsti. Za boljše razumevanje celotnega fenomena sem v teoretičnem delu pojasnil in raziskal obdobja, v katerih so se te zvrsti umetnosti prepletale. Tako spoznamo obdobje ekspresionizma in impresionizma, v katerem ustvarjata Vasilij Kandinski in Aleksander Skrjabin. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Vasiliju Kandinskem ter Aleksandru Skrjabinu, zato je obravnavana njuna glasbena ter slikarska pot in pogled na ustvarjanje. Dodani so različni prikazi ter interpretacije, ki so pomembno izhodišče praktičnega dela. V tem času je nastalo prvo abstraktno delu Vasilija Kandinskega. Povezava med glasbo in slikarstvom mu je prinesla nov način razmišljanja ter ustvarjanja. Ni samo glasba vplivala na likovne umetnike, temveč so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Likovna umetnost in glasba se prepletata že skozi celotno človeško zgodovino. Likovne umetnike glasba navdušuje, z njo živijo, jo čutijo ali pa jo enostavno vidijo. Pri vsem tem pa tudi glasbeniki znajo brati različna likovna dela. Tako so posamezne slike interpretirane s parametri, kot da bi se izvajala določena glasba – vpliv zvoka in podobe. V praktičnem poglavju je osrednji cilj oziroma del naloge predstavitev nekaterih umetniških del Kandinskega. Zanimal me je predvsem njegov pristop k ustvarjanju določenih umetniških del. Kot je bilo omenjeno že prej, so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Eden izmed bolj znanih je bil Aleksander Skrjabin ter njegovo delo z naslovom Prometej – Pesnitev ognja. S tem delom se je poslužil novih barvnih, instrumentalnih in sinestetičnih efektov. Kot slovenski skladatelj je omenjen Ivo Petrić ter Groharjeve impresije II. Sledi podrobno raziskovanje življenja in dela dveh umetnikov, katerih umetnosti se v njunih delih prepletajo. Iz pridobljenih virov, od koder izhajata Vasilij Kandinski ter Aleksander Skrjabin, sem podrobneje raziskal njuno življenje, delovanje ter medsebojni vpliv obeh umetnikov. Z diplomskim delom sem želel dokazati vpliv glasbe in slikarstva na posameznika ter prepletanje obeh umetnostnih zvrsti.
Keywords: glasba, slikarstvo, slušni sistem, vizualni sistem, abstraktno slikarstvo, sinestezija, glasbeni elementi, likovni elementi, podoba, zvok, slika
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2119; Downloads: 271
Full text (1,45 MB)

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Portreti izvajalcev jazza – med zvokom in podobo je sestavljena iz teoretičnega dela in diplomske razstave risb, ki je vsebinsko vezana na teoretični del diplomske naloge. V teoretičnem delu diplomskega dela sta razčlenjeni definiciji risbe in portreta. Zasledovana je zgodovina risbe, naveden je okvirni čas začetka razumevanja risbe kot samostojne umetniške zvrsti, opisani so začetki ustvarjanja v tehniki pastela in krede na papirju. Kronološko je predstavljeno, kako se je upodabljanje portreta skozi zgodovino spreminjalo. Primerja se učinek svetle risbe na temni podlagi in kako temna risba učinkuje na svetli. Izpostavljeni so avtorji z deli, ki so mi bila v navdih pri praktičnem delu diplomske naloge. Glasbena in likovna umetnost sta zelo povezani, pogosti so motivi glasbe v likovni umetnosti, glasbeniki se pogosto ukvarjajo tudi z likovnim ustvarjanjem in obratno. Predstavljeni so avtorji, ki so bili povezani z jazz glasbo in se le-ta tudi odraža v njihovih delih. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni zgodovina in razvoj jazz glasbe ter fotografija, ki je vezana na portrete jazz glasbenikov. V praktičnem delu diplomske naloge sem svoje risbe razdelila v tri skupine oz. faze, od študijske risbe do faze, ko sem lastno risbo sprostila. V okviru hitre risbe so nastali krokiji in risbe, ki sem jih poimenovala z izrazom »redukcijska risba«. Faze lastnega ustvarjanja sem tudi analizirala in predstavila skupinsko razstavo v Salonu Rotovž v Mariboru ter samostojno razstavo v okviru Kluba ptujskih študentov v Kolnkišti na Ptuju, kjer so bili moji portreti izvajalcev jazza na ogled.
Keywords: PORTRET, RISBA, PASTEL, ZAHODNOEVROPSKI PORTRET, JAZZ V LIKOVNI UMETNOSTI
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1398; Downloads: 189
Full text (4,09 MB)