1. Possibilities and concerns of implementing precision agriculture technologies on small farms in SloveniaJurij Rakun, Erik Rihter, Damijan Kelc, Denis Stajnko, Peter Vindiš, Peter Berk, Peter Polič, Miran Lakota, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Precision agriculture (PA) through the use and utilization of innovative technologies is a concept in agricultural management that enables long-term efficiency gains, control of unforeseen changes, and a reduction of negative impacts on the environment. However, there are even more reasons and benefits to using precision agriculture technologies (PATs) on farms, but the actual use on small farms is often questionable. The main objective of this research was to evaluate and analyze the current state of PA and its potential on a set of small farms. In addition, a comparison was made between small farms located in less favored areas (LFAs) and more favored areas (MFAs) to find if specific characteristics of the surrounding environment affect the (non-) implementation of these technologies by farm owners, with respect to the given regional possibilities. The result shows that 57.5% of respondents on these farms have never implemented PATs before and 20% are beginners in their respective fields. It was found that there were no statistically significant differences in the integration between fewer LFAs and MFAs technologies and their use in this study. The majority of respondents believe that the main changes need to occur on the level of politics. The results show that the level of cost or initial investment is the main reason and the main obstacle in the implementation of PATs on the surveyed farms. Ključne besede: precision agriculture, small farm, technological innovations, implementation, situation overview, survey, ICT Objavljeno v DKUM: 02.07.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 11 Celotno besedilo (295,09 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Pregled stanja in smernice razvoja preciznega kmetijstva v slovenijiErik Rihter, 2020, magistrsko delo Opis: Precizno kmetijstvo (PK) z uporabo inovativnih tehnologij predstavlja koncept upravljanja kmetijskih gospodarstev, s pomočjo katerega je mogoče dolgoročno povečevanje učinkovitosti, obvladovanje nenadzorovanih sprememb in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Magistrsko delo obravnava analizo vplivnih dejavnikov in karakteristik slovenskega kmetijstva na (ne)implementacijo tehnologij preciznega kmetovanja (TPK) ter določa spremenljivke, pomembne pri določanju (ne)uveljavitev teh tehnologij. S pregledom strategij in ukrepov na ravni Evropske unije in Slovenije ter z anketno raziskavo je ocenjeno trenutno stanje PK za množičnejšo integracijo. S pomočjo strateškega orodja SWOT-analize so podane smernice za prihodnost. Rezultati ankete kažejo, da 57,5 % anketirancev še nikoli ni implementiralo TPK. Izkazalo se je, da višina stroškov začetne investicije pri anketirancih predstavlja glavni razlog in oviro pri implementiranju TPK. Večina anketirancev (80 %) meni, da bi se za množičnejšo implementacijo moralo največ spremeniti v političnih instrumentih. Za preverjanje povezanosti posameznih specifičnih značilnosti anketiranih (velikost kmetije, starost in izobrazba upraviteljev) je bil uporabljen Fisherjev natančni test neodvisnosti, kjer je bilo ugotovljeno, da slednje značilnosti ne vplivajo na vpeljevanje TPK. Skupna kmetijska politika z različnimi akcijskimi načrti, resolucijami in podpornimi shemami financiranja zadnja leta aktivno spodbuja razvoj PK v EU in Sloveniji, prav tako se obetajo pozitivne smernice za prihajajoče programsko obdobje, vendar pa pomembno oviro za množičnejšo širitev PK predstavlja široka raznolikost kmetijstva. Za uspešnejšo vzpostavitev PK so pomembni inovativni pristopi, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju, krepitvi znanja in sooblikovanju rešitev v prakso. Ključne besede: precizno kmetijstvo (PK), tehnološke inovacije, implementacija, kmetijska politika, pregled stanja Objavljeno v DKUM: 04.06.2020; Ogledov: 1684; Prenosov: 350 Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Testiranje ekoloških škropilnih programov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Förster)Erik Rihter, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: V ekološkem nasadu jablan smo izvedli klasičen poljski poskus, kjer smo primerjali učinkovitosti petih različnih ekoloških škropilnih programov za zatiranje glogove bolšice Cacopsylla melanoneura Förster. Za analizo so bile uporabljene tri metode pri različnih razvojnih stadijih jablan in bolšic. Za opravljanje primerjave učinkovitosti smo podatke o velikosti populacije vnesli v Abbotovo in Henderson-Tilton formulo. Testirane so bile naslednje aktivne snovi: naravni piretrini z oljem (Raptol), azadirahtin (Neemazal T/S), parafinsko mineralno olje (Frutapon), kaolinitna glina (Cutisan), raztopina mineralov (Mineral Rdeči), eterična olja iz lupin agrumov (Oranol), pomešana eterična olja (Matrinal B) in kalijeve maščobne snovi (Aktiv). Ekološki pripravki so na splošno dosegli dokaj visoko stopnjo učinkovitosti, med njimi pa so obstajale statistično značilne razlike. Zatiranje nimf bolšic je lažje kot zatiranje odraslih vektorjev. Na učinkovitost vplivata zaporedje uporabe pripravkov in termin nanosa. Ključne besede: jablana, glogova bolšica, metličavost jablan, škropilni programi, ekološki pripravki Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1263; Prenosov: 154 Celotno besedilo (724,10 KB) |