Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in se spopada z raznimi starostnimi spremembami. Mnogi starejši svoja verska prepričanja uporabljajo za spopadanje s stresnimi dogodki, dajejo jim celo smisel v življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima vera na duševno zdravje starejših. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura mednarodnih podatkovnih baz: MEDLINE, PubMed, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect in SAGE. Izvedena sta bili sinteza in analiza podatkov. Upoštevane so bile smernice PRISMA. Kritična ocena člankov je bila narejena z orodjem Joanna Briggs Institute. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovani sta bili dve glavni temi (vpliv vere na duševno zdravje in verske aktivnosti, ki vplivajo na duševno zdravje) in pet podtem (pozitivni vplivi vere na duševno zdravje, negativni vplivi vere na duševno zdravje, izvajanje verskih intervencij, molitev in odpuščanje). Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da vera in verovanje na duševno zdravje vplivata tako pozitivno kot negativno. Posameznik je lahko razbremenjen, ima občutek miru, izboljša se mu socialna funkcija. Lahko pa se zgodi, da se duševno zdravje poslabša ter posamezniki ne želijo poiskati strokovne pomoči.
Ključne besede: starejši, verovanje, versko prepričanje, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 717; Prenosov: 72
Celotno besedilo (907,01 KB)

Opis: Paliativna oskrba je namenjena obravnavi pacientov z neozdravljivo napredovalo boleznijo s ciljem izboljšati in vzdrževati ustrezno kakovost življenja umirajočega. Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature predstaviti značilnosti paliativne oskrbe starostnikov z demenco v domovih za ostarele. Raziskovalne metode: opravili smo sistematični pregled literature. Vire smo pridobili iz podatkovnih baz CINAHL in Medline. Iskanje smo izvedli s kombinacijami ključnih besed: paliativna oskrba, demenca, zdravstvena nega, medicinska sestra, dom starostnikov v angleškem jeziku in Boolovima operatorjema AND oz. OR. V analizo smo vključili najnovejše vire, in sicer objavljene med letoma 2009 in 2019 ter iz 1121 zadetkov iskanja z vključitvenimi kriteriji izluščili 13 virov, ki so vključeni v končni pregled. Rezultati: v okviru vsebinske analize smo razvili tri teme: paliativna oskrba starostnikov z demenco v domovih za starostnike; obstoječe intervencije paliativne oskrbe starostnikov z demenco v domovih za starostnike; pomembni elementi paliativne oskrbe pri starostniku z demenco. Diskusija in zaključek: paliativna oskrba z demenco je še vedno slabo raziskano področje. Za nedostopnost paliativne oskrbe v domovih za ostarele je krivo premalo izobraženo zdravstveno osebje s področja paliativne zdravstvene nege. Posledica tega pa je neprepoznavanje ali prepozno prepoznavanje potrebe po vključitvi paliativne oskrbe pri starostniku. Obstaja premalo specializiranih timov, pomanjkanje strokovnih smernic za II izvajanje ter premalo ustrezne dokumentacije za vodenje bolnikov v paliativni oskrbi. Potrebne bi bile dodatne raziskave o učinkovitosti celostne paliativne oskrbe, in sicer o izidu ukrepov in o vplivu na skrbnike in družine.
Ključne besede: obravnava pacientov, domovi za ostarele, paliativa, zmanjšanje umskih sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 2151; Prenosov: 331
Celotno besedilo (506,36 KB)

Opis: Izhodišča, namen: Obstipacija se lahko pojavi v kateremkoli obdobju življenja. V raziskavi smo identificirati karakteristike starostnikov z obstipacijo, primerjali pogostost in zdravljenje obstipacije ter prehrano med starostniki v domačem okolju in v institucionalnem varstvu. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo pri teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela in sicer smo si pomagali s tujo in domačo literaturo. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati: Anketirali smo 100 starostnikov od katerih jih ima 26 (26 %) težave z obstipacijo. Med spoloma nismo ugotovili statistično pomembne razlike glede pogostosti težav z obstipacijo (p = 0,948). Glavni problem pri zaprtju je po mnenju anketiranih težko odvajanje blata, odvajanje majhne količine blata ter bolečine pri odvajanju. Večina starostnikov ne zna ugotoviti v katerih primerih gre za težave pri zaprtju. Starostniki, ki živijo v institucionalnem varstvu, se pogosteje zdravijo s pomočjo farmakoloških sredstev. Diskusija in zaključek: Največja razlika se pojavlja pri zdravljenju obstipacije. 50 % (8) starostnikov iz doma starejših se zdravi s pomočjo farmakoloških sredstev (najpogosteje je to sirup), medtem ko se samo 1 (10%) starostnik iz domačega okolja zdravi s uporabo farmakoloških sredstev. Starostniki iz domačega okolja se v 90 % (9) zdravijo s pomočjo naravnih – alternativnih metod. Ker se število starostnikov veča, lahko pričakujemo v prihodnosti tudi večje število ljudi, ki bo imelo težave z obstipacijo v starosti.
Ključne besede: prebava, zaprtje, blato, prehrana, odvajalna sredstva
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 1816; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili fenomen demence, pristope obravnave oseb z demenco, najpogostejše oblike varstva, organizirane bivalne modele in institucionalno varstvo ter zakonske podlage, standarde in normative za obravnavo oseb z demenco v domovih za starejše. Metodologija raziskovanja. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, sestavljenega iz petnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 39 domov po Sloveniji, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva za osebe z demenco starejše od 65 let in več. Rezultate ankete smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da v domovih za starejše najpogosteje izvajajo integrirano obliko varstva oseb z demenco, tako meni 51,2 % vprašanih, 42,9 % jih je mnenja, da imajo v domu organizirano integrirano obliko oskrbe IV, kar je tudi prevladujoča oblika. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 35,7 % vprašanih meni, da domovi za starejše najpogosteje zagotavljajo varnost osebam z demenco z metodo osebnega spremljanja. Ugotovili smo tudi, da 24 % domov, kar je tudi najpogosteje, namešča na oddelek osebe z demenco, ki so v domu že dlje časa in so naknadno zbolele za demenco na podlagi mnenja psihiatra. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo domovi za starejše pri obravnavi oseb z demenco veliko izkušenj in strokovnega znanja, so usmerjeni v razvijanje in uvajanje novih modernih konceptov dela ter v zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer. Učinkovit razvoj in uspešnost dela pa bo v prihodnosti vsekakor tudi odvisna od naklonjenosti vladnih institucij, ukrepov državne, mednarodne in evropske politike, spreminjanja zdravstvenih reform ter nacionalnih strategij.
Ključne besede: Demenca, fenomen demence, modeli, metode, koncepti, usmeritve in celostna obravnava oseb z demenco, domovi za starejše, oddelki za demenco, oskrba ter pristopi v zdravstveni negi.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 3407; Prenosov: 419
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Naša družba se stara. Spolnost po 65, letu je še zmeraj precej neraziskano področje in mnogokrat v družbi predstavlja tabu temo. Znano je, da s starostjo upada spolna sla ter pojavijo bolezni in težave značilne za poznejše življensko obdobje, ki otežujejo spolne odnose. Nedvomno doprinaša spolnost k boljši oceni kakovosti življenja starostnikov. Namen raziskave je ugotoviti kako zadovoljni so starostniki s svojim spolnim življenjem, v kolikšni meri spolnost doprinaša k kakovosti njihovega življenja oz. ali je spolnost za njih sploh pomemben dejavnik kakovostnega življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki se je nanašala na študijo tuje in domače literature, ter analitično metodo dela, ki se je nanašala na rezultate ankete izvedene med naključno izbranimi starostniki v Podravski regiji. Rezultati: Na podlagi ankete smo ugotovili, da se ocena zdravja starostnikov povezuje z zadovoljstvom s spolnim življenjem (rezultat Pearsonovega koeficienta korelacije: r=0,634, p=0,297), in da glede na zadovoljstvo s spolnim življenjem ne obstaja razlika glede na spol (rezultat hi kvadrat testa: p>0,05, p=0,297). Ugotavljamo, da so najpogostejše težave s katerimi se srečujejo starostniki pri spolnosti pomanjkanje spolne sle in težave pri doseganju orgazma pri obeh spolih ter težave z vlažnostjo nožnice pri ženskah. Sklep: Spolnost v starejši dobi je premnogokrat postavljena v kot, čeprav je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja. Sodobna družba bi morala postati veliko bolj tolerantna pri temi spolnost nasploh, še posebej pa v določenih starostnih skupinah.
Ključne besede: spolnost, kakovost življenja, težave, starostnik
Objavljeno v DKUM: 12.06.2015; Ogledov: 2065; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,13 MB)