| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZOLACIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ BOZ PISTACIJE
Urška Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti olj v boz pistaciji smo uporabili ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan in ekstrakcije s superkritičnim fluidom – CO2 pri tlakih od 100 do 300 bar pri temperaturah 35, 45 in 55 °C. Ugotovili smo, da ima pistacija visoko vsebnost olj, in sicer približno 55 %. S pomočjo konvencionalnih ekstrakcij z različnimi topili (aceton, etanol, 50% aceton, 50 % etanol in destilirana voda) pri sobni temperaturi in pri 40 °C smo določili vsebnost antioksidativnih komponent z UV-metodami za sveže zmleto boz pistacijo in pistacijo po superkritični ekstrakciji pri 200 bar in 35 °C. Dobljenim ekstraktom smo določili vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, taninov in proantocianidinov s spektrofotometričnimi metodami. Raztopinam ekstraktov smo merili absorbance pri valovnih dolžinah glede na zahteve posamezne metode. Na podlagi znanih koncentracij raztopin standardov in pripadajočih absorbanc smo izdelali umeritveno krivuljo, ki je osnova za določitev vsebnosti posameznih antioksidativnih komponent. Vsebnosti smo podali kot miligram (mg) antioksidativne komponente na gram (g) suhega materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določili z uporabo beta-karotenske metode in DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je boz pistacija dober vir antioksidantov, saj jih vsebuje približno 60 %.
Ključne besede: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi, tanini, proantocianidini
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1806; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Nasilje nad ženskami, vloga državnih organov in pravni postopek
Urška Repnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje nad ženskami kot posledico nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu. Bistvo naloge je raziskati razkorak med obstoječo zakonodajo in prakso ter ugotoviti, kako je ženska kot žrtev zaščitena. Porajajo se nam vprašanja: ali je zakonodaja zasnovana tako, da nas lahko popolnoma zaščiti pred povzročitelji nasilja, ali je ustvarjena za beneficijo žrtve in ali obstajajo napake v postopkih, zaradi katerih lahko žrtev konča tragično. Obstaja veliko število aktov, katerih namen je zaščititi ženske pred nasiljem. V nalogi smo utemeljili najobsežnejši obstoječi mednarodni akt, ki določa oz. nalaga državam pogodbenicam obveznosti za preprečevanje nasilja nad ženskami, Istanbulsko konvencijo. Ta dokument si med drugim prizadeva spremeniti tako razmišljanje moških kot tudi žensk, ki še niso presegli močno zakoreninjenega prepričanja o neenakovrednem položaju spolov v družbi. Konvencija označuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in predstavlja nov mejnik evropskih in zato tudi slovenskih standardov na področju nasilja nad ženskami. Da bi potrdili naše teoretične ugotovitve, smo v praktičnem delu naloge intervjuvala subjekta, ki sta neposredno povezana z nasiljem nad ženskami. Tako smo intervjuja opravili z žrtvijo nasilja, ki ima izkušnje tako s samim dejanjem nasilja kot tudi s celotnim pravnim postopkom, ki mu je sledil, ter z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja na centru za socialno delo. Zanimalo nas je, ali je medinstitucionalni pristop državnih organov in nevladnih institucij ključen za zmanjšanje nasilja, ali sodelovanje med organi deluje v praksi, ali je zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v Sloveniji tako dorečena, da zagotavlja uspešno in urgentno reševanje postopkov, in ali je ženska kot žrtev nasilja v predkazenskem in kazenskem postopku popolnoma varna pred povzročiteljem. Vsak od sodelujočih ima v postopku ključno vlogo pri izidu in nenazadnje varnosti žrtve nasilja, pa naj bo to sama žrtev, policist, delavka centra za socialno delo, tožilec ali sodnik, saj ima lahko vsaka napaka, do katere pride v postopku, za žrtev tragične poledice.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, zakonodaja, pravni postopek, državni organi, ukrepi
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 563; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (472,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici