1. Studia Iuridica Miscellanea MMXXI2024 Opis: Monografija predstavlja kompilacijo znanstvenih del visokošolskih učiteljev, sodelavcev in doktorskih študentov s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Namen monografije je predstaviti tekočo znanstveno-raziskovalno dejasvnost in aktualne (delne ali končne) izsledke znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prispevki obravnavajo številna raznolika pravna področja, vsem pa je skupno, da nudijo izvirne zaključke, ki lahko pomembno botrujejo nadaljnjemu razvoju pravne doktrine v Sloveniji in širše.
Ključne besede: pravne študije, pravoznanstvo, pravna teorija, civilno pravo, pravo EU, procesno pravo, kazensko pravo, upravno pravo
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 394; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (13,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dileme sodobnega oglaševanja : izbrane teme2023, učbenik Opis: Osrednja tema monografije so različni vidiki oglaševanja blaga in storitev. Poleg pravil o javni rabi slovenskega jezika v oglaševanju monografija vsebuje celoviti pregled pravil o oglaševanju v obstoječi slovenski zakonodaji. Poleg splošnih so vključene tudi bolj specifične teme, kot so primerjalno oglaševanje, varstvo otrok v oglaševanju, vplivnostni marketing in uporaba pravil konkurenčnega prava v zvezi s položajem in odgovornostjo vratarjev oziroma digitalnih platform v oglaševanju. Obravnavane so nekatere nove oblike oglaševanja, kot je ciljano politično oglaševanje, ki zajema prikazovanje prilagojenih oglasov o političnih kandidatih in pravno regulacijo tega na ravni EU, ter varstvo osebnih podatkov v oglaševanju. Ostali prispevki se nanašajo na različna področja in vključujejo oglaševanje in trženje z vonjavami s prikazom in analizo pomembnejših sodnih primerov, položaj platformnih delavcev v dejavnosti oglaševanja in njihov dostop do kolektivnega dogovarjanja ter problematiko v zvezi s prihodki od oglaševanja v povezavi s pravico do zasebnosti uporabnikov.
Ključne besede: oglaševanje, potrošnik, podjetje, konkurenca, osebni podatki, vplivnostni marketing, ciljano politično oglaševanje, platformno delo, pravna regulacija vonjev, samoregulativa, spletna platforma
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 116
Celotno besedilo (6,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sorodna pravica založnikov medijskih publikacij : magistrsko deloNikola Jovanović, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje koncept pravice založnikov medijskih publikacij in njene posledice v luči krize dobičkonosnosti v konvencionalni založniški industriji. Prav tako preučuje vpliv zbirateljev novic na založniško industrijo. Ker je uveljavitev nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij široko sprejeta kot možna rešitev za krizo v industriji, avtor raziskuje tudi vlogo in delovanje sorodnih pravic v 21. stoletju.
Naloga nato kritično analizira glavne argumente, ki podpirajo in nasprotujejo sorodni pravici založnikov medijskih publikacij. Z analizo teh argumentov avtor zaključi, da sorodne pravice niso ustrezna rešitev za krizo, s katero se soočajo založniki medijskih publikacij. Glavni razlog za to je, da pravica ne naslavlja osnovnega problema neproporcionalne tržne prevlade največjih tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple itd.
V drugem delu naloge avtor preučuje pravico založnikov medijskih publikacij, kot je ta opredeljena v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. Avtor poudarja inherentne omejitve pravice založnikov medijskih publikacij in njeno nesposobnost, da doseže glavni cilj reševanja krize v industriji. Poleg tega se naloga osredotoča na specifične določbe člena 15 (kot sta opredelitev pojmov zelo kratkih izvlečkov in ustrezen delež dohodka), ki poudarjajo glavne slabosti direktive in posledice, ki jih je prinesla implementacija direktive v državah članicah EU.
Naloga ponuja vpoglede v smiselnost sorodne pravice založnikov medijskih publikacij in učinkovitost pristopa EU pri obvladovanju izzivov, s katerimi se sooča medijska industrija. Ugotovitve osvetljujejo pereče težave, povezane z založniško industrijo, ter prispevajo k trajajočemu razpravljanju o ustrezni ukrepih za podporo in zaščito založnikov tiska v digitalni dobi.
Ključne besede: medijska industrija, zbiratelji novic, založniki medijskih publikacij, medijske publikacije, pravo intelektualne lastnine, sorodne pravice, DSM Direktiva
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 343; Prenosov: 81
Celotno besedilo (809,66 KB) |
4. Študijsko gradivo pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU : zbirka vajJanja Hojnik, Petra Weingerl, Živa Šuta, 2023 Opis: Zbirka vaj je namenjena študentom druge stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Sistem sodnega varstva v EU na Pravni fakulteti v Mariboru. Zajema pregled postopkov pred Sodiščem EU, pri čemer so neposredni postopki razdeljeni na postopke zoper države članice in postopke zoper institucije EU, temu pa sledijo še naloge v zvezi s postopkom predhodnega odločanja, ki je edini v skupini posrednih postopkov. Sledijo še naloge v zvezi z ostalimi postopki pred Sodiščem EU. Dve poglavji na začetku gradiva sta namenjeni osvežitvi znanja osnov prava EU s poudarkom na razmerju med pravom EU in nacionalnim pravom ter vlogi Sodišča EU v institucionalni zgradbi EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.
Ključne besede: pravo EU, sodni sistem, pravno varstvo, neposredne tožbe, postopek predhodnih vprašanj
Objavljeno v DKUM: 03.07.2023; Ogledov: 549; Prenosov: 76
Celotno besedilo (4,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija2022, zbornik Opis: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Ključne besede: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 137
Celotno besedilo (6,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Alternativni načini zaščite geografskega porekla vina v Sloveniji in Severni Makedoniji : diplomsko deloAndrej Bitrakov, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava tematiko alternativnih načinov zaščite geografskega porekla vina v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji (EU) in Republiki Severni Makedoniji. Geografsko poreklo proizvodov se v izbranih sistemih primarno in neposredno varuje prek t. i. sui generis sistema zaščite. Gre za sistem pravnih pravil in načel, s katerimi se ureja označba geografskega izvora (OGI) kot posebna pravica industrijske (intelektualne) lastnine, ki varuje geografski izvor različnih proizvodov, med njimi tudi vin. Kljub dolgoletni tradiciji tega sistema se pri pridelovalcih vin v modernem času zaradi vsebinske zahtevnosti pogojev za registracijo OGI za vina, kompleksnosti in zapletenosti postopka registracije ter izključujoče narave sistema zaščite na ravni EU vse pogosteje pojavljajo zamisli o uporabi nadomestnih orodij za zaščito geografskega porekla svojih proizvodov. Na podlagi podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih in makedonskih predpisov ter predpisov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Kot alternativne možnosti varstva se tako kažejo predvsem kolektivna in certifikacijska znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Posebna pozornost je pri tem v magistrskem delu namenjena ne samo osnovni analizi različnih institutov, ki lahko vsaj na teoretični ravni služijo kot alternativno sredstvo za varstvo geografskega imena vin, ampak tudi primerjavi ureditve teh institutov v Sloveniji (ter s tem EU) in Severni Makedoniji. Ugotovitve zaključnega dela so relevantne tudi z vidika večletnega spora med EU in Združenimi državami Amerike (ZDA) o (ne)ustreznosti sui generis sistema zaščite geografskega porekla vina. Izhajajoč iz raziskave alternativnih načinov varstva in zlasti s pomočjo primerjave zaščite geografskega porekla vina z OGI in znamkami avtor ocenjuje, da imajo OGI kot posebna vrsta pravice industrijske lastnine številne jasne in očitne prednosti, ki jih pomembno ločijo od preostalih proučevanih instrumentov. Dodana vrednost OGI je tako v izjemno širokem obsegu varstva, ki ga ti zagotavljajo svojim imetnikom, neomejenem času trajanja, neplačilu pristojbin ter odpornosti pred spremembo v generično ime in posledično izgubo zaščite.
Ključne besede: OGI, posredni sistem varstva, kolektivna znamka, certifikacijska znamka, nelojalna konkurenca, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1386; Prenosov: 383
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Izvrševanje konkurenčnih pravil EU: vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019 : vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019Filip Lenovšek, 2021, magistrsko delo Opis: Svobodna konkurence predstavlja enega od temeljev notranjega trga EU. Sistem varstva konkurence temelji na decentraliziranem javnem izvrševanju pravil konkurenčnega prava EU s strani Komisije in NKO. Zaradi nacionalne procesne avtonomije so med NKO nastajale razlike, ki so ogrožale učinkovito uveljavljanje členov 101 in 102 PDEU. Cilj Direktive 1/2019 je odprava razlik in vzpostavitev minimalnih standardov delovanja NKO. Uvodoma je v nalogi predstavljen sistem izvrševanja členov 101 in 102 PDEU s poudarkom na Uredbi 1/2003 in nekaterih drugih pomembnejših vprašanjih sistema. Analizirane so ključne določbe Direktive 1/2019. V povezavi z njimi se tesno obravnava vloga NKO, predvsem pa se konkretneje predstavi nezavezujoče pravo, ki ga je izoblikovala Komisija in EMKO. Poudarek je dan tudi sodni praksi SEU in ESČP. Ker imajo slednji viri podlago v strokovnem znanju in dolgoletnih izkušnjah, predstavljajo pomembno vodilo državam članicam, za katere je področje konkurenčnega prava še vedno relativna novost. Navsezadnje bo analizirana ureditev javnega izvrševanja členov 101 in 102 PDEU v RS. Ta temelji na ZPOmK-1 in AVK kot organu pristojnemu za konkurenco v RS. Zaradi implementacije Direktive 1/2019 je ureditev v RS obravnavana v luči Direktive 1/2019. Slednjo ima namen implementirati predlog ZPOmK-2, katerega določbe so predstavljene na mestih, kjer le-te prenašajo rešitve Direktive 1/2019 v slovensko zakonodajo. Rešitve, ki jih prinaša Direktiva 1/2019, bodo okrepile NKO za boj proti kartelom, hkrati pa pomembno prispevale k dvigu konkurenčne kulture skozi EU in posledično k še večjemu poudarku na varstvu konkurence in nadaljnjim spremembam zakonodaj držav članic na tem področju. Predlog ZPOmK-2 v večji meri povzema rešitve Direktive 1/2019, vendar še vedno ostaja problematičen z vidika določb o neodvisnosti, saj slednjih ne ureja dovolj transparentno, hkrati pa nekatera vprašanja prepušča v ureditev AVK, kar lahko predstavlja nevarnost za arbitrarne posege, če sam zakon ne vsebuje pravil o mejah dovoljenih intervencij v delovanje AVK s strani državnih organov ali zasebnih subjektov.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčni organi, člen 101 in 102 PDEU, Uredba 1/2003, Direktiva 1/2019, ZPOmK-1, AVK
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 1015; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Generične znamke - iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka : magistrsko deloTjaša Unverdorben, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Generične znamke – iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka obravnava pravne institute na področju ureditve generičnih znamk, s poudarkom na posebnostih znamk EU v primerjavi z nacionalnimi znamkami, ki so registrirane v posamezni državi članici EU. Hkrati izpostavlja določene pravne probleme, ki odpirajo možnost različnih razlag posameznih določb. Stališča glede upravičenosti in sorazmernosti instituta izbrisa znamke iz registra so v glavnini poenotena in se močno nagibajo v prid instituta. Javni interes, da nekateri znaki preidejo v javno domeno, namreč pretehta slabosti, ki jih ima izguba izključnih pravic iz znamke za imetnika, ki ni pravočasno ukrepal v smeri preprečevanja nastanka generičnosti. Še vedno pa določena odprta vprašanja slabijo pravno varnost na zadevnem področju. Zaradi diametralno nasprotnih stališč je predvsem določanje geografskega obsega, ki zadošča za izbris znamke EU, še vedno sporno. Nekateri menijo, da je mogoče znamko EU izbrisati le, če generična postane v celotni EU ali v pretežnem delu, spet drugi da zadošča generičnost zgolj v eni državi članici. Tudi razlage pravil in relevantnih okoliščin glede vključevanja posrednikov in trgovcev v relevantni krog oseb niso povsem enoznačne. Odločba Sodišča EU, ki bi dokončno razjasnila ustrezno razlago, bi tako pomembno prispevala k razvoju sodne prakse in skladni razlagi določb. Z visoko zastavljenim pragom za dosego z dolgotrajno uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka za besedne znamke, se odpirajo tudi vprašanja upravičenosti različne pravne presoje generičnosti glede na vrsto znamke. Uveljavljena sodna praksa Sodišča EU trenutno še vedno ne izključuje možnosti izkazovanja pridobljenega razlikovalnega učinka za posamezne vrste znamk, vendar se nekateri zavzemajo za spremembo pristopa, po katerem za nekonvencionalne znamke sploh ne bi bilo možno izkazati z uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka. Ker pa so prijavitelji le redko uspešni tudi pri dokazovanju pridobljenega razlikovalnega učinka nekonvencionalnih znamk, pozivi k zavzemanju bolj normativnega pristopa, do danes niso bili dovolj prepričljivi.
Ključne besede: registracija znamke, generična znamka, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, ničnost znamke, izbris znamke, neaktivnost imetnika znamke, končni uporabnik, pridobljen razlikovalni učinek, povprečen potrošnik
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1358; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,26 MB) |
9. |
10. Pravo in ekonomija : Digitalno gospodarstvo2020 Opis: Publikacija je interdisciplinarna in se povezuje s sodobnimi vidiki digitalizacije. Zajema različne vsebine, katerih skupna nit je digitalizacija: problematiko izpostavljenosti Republike Slovenije procesu digitalizacije in avtomatizacije na splošno; digitalno oglaševanje in njegov vpliv na dentalni medicinski turizem; digivino kot digitalna strategija za uspešnejšo prodajo vina; problematiko pravnih učinkov pravila obveznosti prenosa na način uveljavljanja pravice kabelske retransmisije pri razširjanju RTV programov posebnega pomena; uporabo znamk v spletnem referenciranju (AdWords); tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in njen vpliv na sklepanje pametnih pogodb; mikrotransakcije kot oblike iger na srečo, vprašanje odgovornosti za ravnanja, ki jih povzroča sistem umetne inteligence; sprememba odvetniške prakse zaradi uporabe naprednih tehnologij; in vpliv gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na vrednost delnice Amazona. Publikacija odgovarja na številna pravna, ekonomska in druga vprašanja v zvezi z digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij na področjih, ki so predmet vsebinske obravnave.
Ključne besede: digitalizacija, pravo, gospodarstvo, robotizacija, umetna inteligenca, kabelska retransmisija, sistemski stres, sistemska nestabilnost, digivino, oglaševanje, spletno referenciranje, mikrotransakcija, igra na srečo, blockchain
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 919; Prenosov: 71
 Povezava na datoteko |
