| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državah
Aljoša Rehar, 2023, magistrsko delo

Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Policijsko zbiranje obvestil in zaslišanje osumljenca : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aljoša Rehar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšna je razlika med institutom policijskega zbiranja obvestil osumljenca in institutom policijskega zaslišanja osumljenca v predkazenskem postopku. V prvem delu diplomske naloge je na kratko definiran predkazenski postopek, za tem je opredeljen pomen testimonialnih dokazov oziroma dokazov, prejetih s pomočjo pričevanj, temu pa sledi definicija in razlaga vabljenja, enega glavnih pooblastil policistov, ki se navezuje na zaslišanje osumljenca. Na koncu tega dela diplomske naloge je opredeljen osredotočen sum, besedna zveza, ki jo policisti uporabijo, ko osebo obravnavajo kot edinega možnega storilca kaznivega dejanja. Da so bile ugotovljene glavne razlike med policijskim zbiranjem obvestil osumljenca in policijskim zaslišanjem osumljenca, sta morali biti ti dve fazi policijskega postopka zakonsko opredeljeni. Tako so v nadaljevanju naloge razloženi normativna ureditev, pravice osumljenca, potek zaslišanja in napake, ki jih policisti naredijo ob zaslišanju, kar lahko privede do izločitve nekaterih dokazov. Nazadnje so bile pregledane odločbe ustavnih sodišč, s čim je bilo na praktičnih primerih preverjeno, kje pristanejo dokumenti, pridobljeni v predkazenskem postopku, kakšno moč imajo za nadaljnji kazenski postopek, voden s strani sodišča in kakšne napake nastanejo v postopku zbiranja dokazov. Ugotovljeno je bilo, da zelo pomembno vlogo v predkazenskem postopku igrajo policisti, ki morajo pri svojem delu biti pozorni, da ne naredijo napak, saj te lahko privedejo do kršitve človekovih pravic in posledično izločitve dokazov, in da obstaja razlika v dokazni vrednosti izjav, glede na navzočnost zagovornika pri zaslišanju.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, zbiranje obvestil, zaslišanje, osumljenec, policija
Objavljeno v DKUM: 12.06.2020; Ogledov: 1274; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (512,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici